Iskanje
Pirančan Ivan Loboda je v Londonu doštudiral gledališko režijo in leta 2021 vpisal magistrski študij na ljubljanski AGRFT. Trenutno v Gledališču Koper režira predstavo "Ocean morje" nastalo po istoimenskem romanu italijanskega pisatelja Alessandra Barrica. Predstava bo prva premiera jubilejne, 25. sezone Gledališča Koper. Naš gost je tudi umetniški vodja mednarodnega festivala FUGA - festivala gledaliških uprizoritev umetniških akademij iz Evrope. Njegove predstave so izrazito vizualne, poudarja, v središče svojega gledališkega ustvarjanja pa trenutno postavlja empatijo, delo s srcem. Pri tem raziskuje, kako umetniško delo približati gledalcu in se ga dotakniti na čustveni ravni.
Arheologinja, etnologinja in antropologinja, profesorica doktorica Katja Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem je avtorica knjige, znanstvenega dela »V tišini spomina – Eksodus in Istra«. Po desetletjih molka je bila prva, ki je za množično preseljevanje Italijanov iz Istre v obdobju po drugi svetovni vojni uporabila besedo eksodus. S knjigo je dala glas vsem utišanim, katerih spomini se ne ujemajo s prevladujočim kolektivnim spominom na eksodus. S preseljevanji in njihovimi posledicami se ukvarja z antropološkega vidika. Zanimajo jo zgodbe ljudi, spomini, njihova tišina in bolečina. Trenutno je vodja mednarodnega projekta, ki obravnava obmejne travme. Da bi se končno slišali, da bi poskusili razumeti drug drugega, razvili empatijo in morda pozdravili družbo, v kateri je še veliko spominov v tišini in bolečini.
V istrskem prostoru so spomini na obmejno dogajanje v minulem stoletju različni. To so spomini različnih skupnosti ob slovensko-italijanski meji. O njih je treba spregovoriti in jih poslušati. Da bi se končno slišali, da bi poskusili razumeti drug drugega, da bi razvili empatijo in morda poiskali pot sprave. To je namen evropskega projekta, katerega vodilni partner je Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem. V njegovem okviru so nedavno v Kopru pripravili okroglo mizo, na kateri smo slišali pričevanja o težkih obmejnih dogodkih 20. stoletja. Nekateri so svoje zgodbe sploh prvič delili z javnostjo.
Dobrodelno društvo Palčica pomagalčica in dobrodelni škratki tudi decembra ne miruje. V posebni akciji je obdarila že preko 300 otrok, nova je v teku. Za konec leta pa napovedujejo še eno, ki bo tokrat prinesla presenečenja tudi za vse, ki bodo pomagali zbirati sredstva za dečka Urbana, ki trpi za redko gensko boleznijo. Z Lariso Štoka se je pogovarjala Mateja Brežan.
V prvih majskih dneh pred 80 leti je v Evropi in drugod v svetu znova zasijalo sonce. Dišalo je po pomladi. Po štirih letih druge svetovne vojne, morije in neizmernega trpljenja je bilo končno mogoče vdihniti svobodo. In živeti. A z brazgotinami, ki se nikoli niso do konca zacelile. V času, ko se nad človeštvo zgrinjajo vse temnejši oblaki in ko se zdi, da se iz zgodovine nismo ničesar naučili, so pričevanja tistih, ki so preživeli gorje vojne, še toliko bolj dragocena. Tudi zato, da bodo spomini, zgodbe in pričevanja ostali med nami za vedno. Brazde poteptane mladosti – tako smo poimenovali radijsko dokumentarno oddajo, v kateri so zbrana pričevanja še redkih živih pričevalcev o trpljenju v zaporih, delovnih taboriščih, o otrocih, ki so jih na silo iztrgali materam, o življenju pod udarci, o strahu in o smrti. Pet zgodb, pet različnih usod. Čisto vse pa so zgodbe o solidarnosti, empatiji, neizmerni moči in pogumu. O miru in svobodi.
V današnji svetovalni oddaji je naš sogovornik Borut Marolt, vzgojitelj in učitelj v Zavodu za vzgojo in izobraževanje Logatec. Borut Marolt ima dolgoletne delovne izkušnje v vzgojno izobraževalnem zavodu, kamor prihajajo mladostniki z vzgojnimi težavami. Kakšno vlogo pri vzgoji imata avtoriteta in empatija? Kako z otrokom zgraditi dober odnos? Ali z nakupovanjem materialnih dobrin starši kupujejo tudi ljubezen otrok? To je le nekaj vprašanj, na katera je odgovoril. V oddaji pa bo, med drugim, razložil tudi, kakšna je učinkovita avtoriteta in kako ravnati z argesivnimi najstniki. Marolta, ki je sicer znan tudi kot nekdanji pevec skupine Niet, je Ivana Zajc najprej vprašala, ali imajo vzgojne težave mladih skupni imenovalec.
September je mesec, ki opozarja na demenco. Danes bomo spoznali zgodbo para iz Mirna. Pri gospodu so se težave začele že zelo zgodaj, saj je bil star komaj 57 let, še vedno delovno aktiven. Diagnosticirali so mu frontotemporalno demenco. Gre za tiste vrste demenco, ki prizadene prednji in senčni reženj možganov. Morda je manj znana kot demenca pri Alzheimerjevi bolezni, a ima podobne simptome in je prav tako zelo pogosta. Ta oblika demence silovito vpliva na osebnost in vedenje, kar vodi v spremembe socialnega doživljanja, izgubo empatije in pomanjkanje samoobvladovanja. Pogosto prizadene govor, jezikovne spretnosti in motorične funkcije. To povzroči velike stiske, tako pri obolelih, ki začnejo izgubljati svojo osebnost, kot pri svojcih, ki to nemočno spremljajo. Pri 57 letih je ta bolezen prizadela danes 67-letnega Staša Šušmela iz Mirna. Mateja Grebenjak se je z zakoncema pogovarjala v atriju Hiše Dobre volje Miren. Stašo se je za kakšen trenutek nasmejal, se spontano zabaval z zaščito na snemalniku, morda tudi kaj razumel. Bil je miren in sproščen, a njegovo doživljanje sveta je očitno prizadeto. In pri mladih ljudeh je to še toliko bolj boleče - zanj in za Eleno, ki prav v ljubezni do Staša najde moč, da iz dneva v dan vztraja in obema omogoča čim bolj izpolnjeno življenje. Skupaj gresta na dopust, na sprehode s psom, v trgovino. Najlepše je, ko se pozdravita s poljubom. Demenca resda krade, a ljubezni ne more vzeti. Poslušajmo njuno zgodbo.
