Iskanje
Pred 5 leti se je zaradi pandemije covida-19 javno življenje ustavilo. Toda ne na Radioteleviziji Slovenija. Ta deluje kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. V izrednih razmerah pa to kritična infrastruktura, med njenimi temeljnimi načeli pa je zagotavljanje informiranosti javnosti. Kako so epidemijo doživljali nekateri zaposleni na RTV, kako je vplivala na njihovo delo in kako ga je spremenila?
Na Radiu Koper se v tem tednu pridružujemo projektu RTV Slovenija z naslovom Pet let pozneje. Med februarjem in marcem pred petimi leti smo namreč tudi pri nas doživeli izbruh epidemije novega koronavirusa, ki je močno zaznamoval naša življenja. Pet let pozneje se spominjamo različnih vidikov takratnega dogajanja - in danes se bomo posvetili dinamiki epidemije v sosednji Italiji. Italija je bila prva evropska država, kjer se je razširila epidemija - zato tudi prva, ki je morala sprejeti ukrepe za njeno zajezitev. Tamkajšnje dogajanje je od blizu spremljal naš takratni dopisnik iz Rima, zdaj pa odgovorni urednik Radia Koper, Janko Petrovec. Z njim bomo obudili nekaj takratnih perečih, pa tudi zabavnih tem epidemijskega obdobja v Italiji.
Bolnišnice po državi sprejemajo ukrepe zaradi skokovitega porasta okužb dihal. Smo na začetku epidemije gripe, ki časovno ne odstopa od preteklih let, pojasnjuje infektologinja Mateja Logar. Po ocenah stroke bodo bolnišnice in družinske ambulante pod hudim pritiskom bolnikov do konca februarja. V oddaji tudi o tem: - V vremske in brkinske vasi v občini Divača prihaja visokozmogljivo fiksno širokopasovno omrežje. - Novi izolski proračun višji in nekoliko manj uravnotežen. - Močan potres v Tibetu terjal več deset smrtnih žrtev. - Nika Prevc v Beljaku tretja.
Vsako leto 1. decembra po vsem svetu obeležujemo svetovni dan aidsa. Letošnje geslo »Moje zdravje, moja izbira, moja pravica,« poudarja pravico do zdravja za vse, pomen zagotavljanja človekovih pravic in enakopravnega dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev, brez stigmatizacije in diskriminacije. V oddaji tudi o tem: - V Združenju butičnih nastanitev menijo, da se zgodba butične Slovenije pripoveduje brez njih. - V Lavričevi knjižnici Ajdovščina si lahko knjigo izposodite tudi opolnoči. - Slovenske rokometašice so blizu drugemu delu evropskega prvenstva.
Starejši se spomnite, da smo pri nas nekoč imeli akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Zdaj smo se spet začeli zavedati pomena tega. Evropska komisija priporoča, da imajo državljani doma dovolj zalog, da bodo v primeru izrednih razmer lahko vsaj 72 ur samozadostni. To so zapisali v osnutku strategije, s katero želijo poskrbeti, da bo Unija bolje pripravljena na morebitne krize. Te pa so lahko vojna, kibernetski napadi, epidemije ali naravne nesreče. Temu smo posvetili tudi današnjo anketo. Se vam zdi smiselno, da bi v Sloveniji upoštevali to priporočilo? Ali menite, da so Slovenci na splošno pripravljeni na izredne razmere?
Vrhovno sodišče je presodilo, da je družba Hitv času epidemije covida nezakonito prisilila več kot 30 delavcev v podpis pogodb o skrajšanem delovnem času. Večina jih je družbo tožila in tožbo dobila. V sindikatu Vrba so tak izid pričakovali. Ustavno sodišče pa je imelo delo z ankaranskim občinskim prostorskim načrtom. Posamezniki in podjetja so sprožili številne tožbe oziroma ustavne pobude. Odprtih je še nekaj primerov, ostali so se zaključili v korist občine. V oddaji tudi o tem: - Poslanci danes o Resoluciji o preprečevanju korupcije in o lažjem zaposlovanju tujcev. - Moskva za obnovitev sporazuma o plovbi v Črnem morju zahteva umik določenih sankcij. - Občina Postojna končala sanacijo plazu v naselju Strane.
Po prvem epidmeičnem valu smo leta 2020 k razmisleku o posledicah tako posebnega, drugačnega in negotovega obdobja povabili pisatelja, filozofa, ekonomista, sociologinjo, zgodovinarja. Poskušali smo razumeti, kako nas bo epidemija zaznamovala, spremenila, se bomo česa naučili?To smo takrat vprašali učiteljico Bojano Pivk Križnar, pisatelja Gorana Vojnoviča in filozofa Mirta Komela. Pet let pozneje smo jih poklicali znova.
V tem tednu se na Radiu Koper spominjamo časa epidemije, karantene in vseh omejitev, ki so krojila naš vsakdan. Mladinski svet Slovenije je maja 2020 pripravil anketo, namenjeno mladim (starim vsaj 15 let) in tistim, ki so aktivni v mladinskih organizacijah za objavo raziskave ob Mednarodnem dnevu mladih. Največjo težavo za mlade je v času epidemije predstavljala odsotnost stikov z ljudmi, kar 69 % jih je najbolj pogrešalo prav to. Velika večina mladih (85 %) je v obdobju epidemije zaznala tudi pozitivne spremembe: zdrav življenjski slog, trajnostna naravnanost v smislu varovanja okolja, mirnejši tempo življenja, več časa za družino. A to je le statistika, za katero se skriva nešteto zgodb posameznikov. Takih, ki posebnosti sploh niso občutili, takih, ki so jih stroga pravila, izolacija, osamljenost močno prizadela, in takih, ki so se iz tega naučili tudi marsikaj dobrega. Mateja Grebenjak je poslušala zgodbo dveh mladih … kako se spominjata dolgih dni, tednov, mesecev? Kako sta se soočala z omejitvami? Se jim je godila krivica? Je bilo težko začeti »na novo«? Spoznajte Hano in Klemena in njune, na trenutke precej različne, poglede.
Svetovna zdravstvena organizacija je na današnji dan pred petimi leti razglasila pandemijo covida 19. Dan prej so prvi primer okužbe potrdili na Goriškem, in sicer pri zdravniku, zaposlenem v bolnišnici Franca Derganca v Šempetru. V tej bolnišnici so na morebitno novo epidemijo prostorsko in z opremo neprimerno bolje pripravljeni kot pred petimi leti. V oddaji tudi o tem: - Cimos bo v Senožečah odpustil 112 delavcev. - Na Krasu našteli največ teritorijev velike uharice po letu 1999. - V Tolminu poteka letna skupščina Združenja kulturnih domov in ustanov.
Se posledice ukrepov v času epidemije na področju vzgoje in izobraževanja poznajo še danes? Če je nastal manko pri znanju in vzgoji: ali je to trajno izgubljeno? O tem se je Tjaša Škamperle pogovarjala s profesorico na Pedagoški fakulteti v Kopru, Sonjo Rutar.
Pofesor na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, dr. Tomaž Grušovnik, je filozof. Ukvarja se z etičnimi vprašanji sodobnega sveta. V času epidemije se je zaprl v stanovanje in spisal knjigo z naslovom Karantenozofija. Izšla je pri založbi Mladinska knjiga, v njej strni svoja razmišljanja o družbi v času virusa. Njegova filozofija razlaga, kaj se v spremenjenih razmerah dogaja z družbo. Je šlo za koronakrizo ali za krizo informacij? Je epidemija primerljiva z vojno? Imajo teorije zarote prav? Prisluhnite pogovoru.
Človek je postal internetna žival. Pred ekrani preživljamo prosti čas, se izobražujemo, delamo, se zaljubljamo. Kdaj nam vse to škodi? Odgovor izveste v svetovalni oddaji. V njej terapevt Miha Kramli, vodja centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica, govori o zasvojenosti s spletom. Po mnenju nekaterih je to odvečna panika, po mnenju drugih civilizacijska težava. Prisluhnite oddaji o tem, kako pritisniti na gumb »OFF«.
