Iskanje
Pred 5 leti se je zaradi pandemije covida-19 javno življenje ustavilo. Toda ne na Radioteleviziji Slovenija. Ta deluje kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. V izrednih razmerah pa to kritična infrastruktura, med njenimi temeljnimi načeli pa je zagotavljanje informiranosti javnosti. Kako so epidemijo doživljali nekateri zaposleni na RTV, kako je vplivala na njihovo delo in kako ga je spremenila?
Bolnišnice po državi sprejemajo ukrepe zaradi skokovitega porasta okužb dihal. Smo na začetku epidemije gripe, ki časovno ne odstopa od preteklih let, pojasnjuje infektologinja Mateja Logar. Po ocenah stroke bodo bolnišnice in družinske ambulante pod hudim pritiskom bolnikov do konca februarja. V oddaji tudi o tem: - V vremske in brkinske vasi v občini Divača prihaja visokozmogljivo fiksno širokopasovno omrežje. - Novi izolski proračun višji in nekoliko manj uravnotežen. - Močan potres v Tibetu terjal več deset smrtnih žrtev. - Nika Prevc v Beljaku tretja.
Na Radiu Koper se v tem tednu pridružujemo projektu RTV Slovenija z naslovom Pet let pozneje. Med februarjem in marcem pred petimi leti smo namreč tudi pri nas doživeli izbruh epidemije novega koronavirusa, ki je močno zaznamoval naša življenja. Pet let pozneje se spominjamo različnih vidikov takratnega dogajanja - in danes se bomo posvetili dinamiki epidemije v sosednji Italiji. Italija je bila prva evropska država, kjer se je razširila epidemija - zato tudi prva, ki je morala sprejeti ukrepe za njeno zajezitev. Tamkajšnje dogajanje je od blizu spremljal naš takratni dopisnik iz Rima, zdaj pa odgovorni urednik Radia Koper, Janko Petrovec. Z njim bomo obudili nekaj takratnih perečih, pa tudi zabavnih tem epidemijskega obdobja v Italiji.
Vsako leto 1. decembra po vsem svetu obeležujemo svetovni dan aidsa. Letošnje geslo »Moje zdravje, moja izbira, moja pravica,« poudarja pravico do zdravja za vse, pomen zagotavljanja človekovih pravic in enakopravnega dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev, brez stigmatizacije in diskriminacije. V oddaji tudi o tem: - V Združenju butičnih nastanitev menijo, da se zgodba butične Slovenije pripoveduje brez njih. - V Lavričevi knjižnici Ajdovščina si lahko knjigo izposodite tudi opolnoči. - Slovenske rokometašice so blizu drugemu delu evropskega prvenstva.
Pofesor na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, dr. Tomaž Grušovnik, je filozof. Ukvarja se z etičnimi vprašanji sodobnega sveta. V času epidemije se je zaprl v stanovanje in spisal knjigo z naslovom Karantenozofija. Izšla je pri založbi Mladinska knjiga, v njej strni svoja razmišljanja o družbi v času virusa. Njegova filozofija razlaga, kaj se v spremenjenih razmerah dogaja z družbo. Je šlo za koronakrizo ali za krizo informacij? Je epidemija primerljiva z vojno? Imajo teorije zarote prav? Prisluhnite pogovoru.
Človek je postal internetna žival. Pred ekrani preživljamo prosti čas, se izobražujemo, delamo, se zaljubljamo. Kdaj nam vse to škodi? Odgovor izveste v svetovalni oddaji. V njej terapevt Miha Kramli, vodja centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica, govori o zasvojenosti s spletom. Po mnenju nekaterih je to odvečna panika, po mnenju drugih civilizacijska težava. Prisluhnite oddaji o tem, kako pritisniti na gumb »OFF«.
Radio Koper v sodelovanju z Znanstveno raziskovalnim središčem Koper pripravlja oddajo na Valovih znanja. Na sporedu bo vsako prvo sredo v mesecu. Tokrat smo v ospredje postavili delo raziskovalke dr. Urše Bratož, ki je v knjigi z naslovom Bledolična vsiljivka z Vzhoda - Kolera predstavila soočanje s to boleznijo. Na eni strani prinaša podatke o njenih demografskih posledicah, na drugi pa opazuje sprejemanje ukrepov za zajezitev njenega širjenja (omejevanje mobilnosti, karantena, izolacija,…), ki so bili rezultat sočasnih medicinskih in laičnih razumevanj te bolezni, širšega odnosa do zdravja, pa tudi gospodarskih dinamik v tem prostoru.
Pogosto slišimo, da so ljudje postali utrujeni od epidemije, naveličani od stalno spreminjajočih se ukrepov. Raziskava Nova normalnost, ki jo že več kot eno leto izvaja družba Valicon, preverja osebno doživljanje epidemične situacije in spremembe naših navad. O nekaterih ugotovitvah spletne ankete se je z direktorjem Valicona Andražem Zorkom pogovarjala Tjaša Škamperle.
Tudi letošnje koprsko poletje bo ovenčano z glasbenimi biseri. Tako kot v minulih letih bo prizorišče skoraj vseh sredinih koncertov Kapodistriasov trg na dvorišču Pokrajinskega arhiva v Kopru, festivalsko dogajanje pa se bo letos začelo že konec junija. Tokrat bo festival ponudil nekaj edinstvenih dogodkov,zaznamovala pa ga bodo preverjena imena slovenske in tudi svetovne glasbene scene. Letošnjo izvedbo festivala je predstavil Iztok Novak. Foto: Jakob Bužan
Po zatišju, ki ga je v ladijski promet prinesla epidemija, se je ta zdaj skokovito povečal. Povpraševanje po prevozih je veliko, a primanjkuje praznih kontejnerjev in prostora na ladjah, zato so cene ladijskih voznin skokovito narasle na najvišjo raven v zgodovini. V pristaniščih nastajajo zamude in ozka grla, ko je treba tovor spraviti na železnice.Kako se v severnojadranskih pristaniščih spopadajo z novimi izzivi pomorskega prometa, boste slišali v današnji oddaji Morje in mi. Na Reki pa smo poiskali tudi odgovore, kakšne so nove obveznosti za slovenske lastnike plovil registriranih na Hrvaškem.
Drill a.k.a. Bolani doktor po albumih Vokalni dirigent, Nuklearna zima, Tramontana besed in Ribolov z dinamitom predstavlja svoj peti samostojni album. Tokratni album nosi ime Rojeni da blestimo. Ta izolski MC, producent in tekstopisec je v album vložil štiri leta dela, kako je potekalo snemanje in kako se album razlikuje od svojih predhodnikov, pa je predstavil Iztoku Novaku.
Na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu pripravljajo projekcije razvoja epidemije. Nenavadno? Niti ne, saj so posledice zaradi koronavirusa opazne tudi v ladijskem prometu in dogajanju na morju.
