Iskanje
Z drevišnjim koncertom glasbenih skupin in jutrišnjo predstavitvijo na Lavričevem trgu v Ajdovščini zaznamuje Univerza v Novi Gorici 30 let svojega delovanja. Začelo se je s Fakulteto za znanosti o okolju, ki sta jo septembra 1995 ustanovila novogoriška mestna občina in ljubljanski Inštitut Jožef Stefan, leta 1998 sledi preoblikovanje v Politehniko Nova Gorica in po sedmih letih še v univerzo. Danes ima ta približno 700 študentov, sedem fakultet ter deset raziskovalnih centrov in laboratorijev. Še vedno pa nima statusa javne univerze, ker je ni ustanovila država. Ostali poudarki oddaje: - KPK je uvedla preiskavo zoper premierja Roberta Goloba. - Občina Vipava bo za stavbo na Glavnem trgu 1 ustanovila stavbno pravico. - Izšla nova publikacija, ki osvetljuje vrednost umetniških del, ki so bila med drugo svetovno vojno odpeljana v Italijo.
Gimnazija Jurija Vege v Idriji je bila ustanovljena leta 1901, to je bila prva slovenska realka. Tam se je šolal tudi današnji sogovornik Mateje Grebenjak, 83-letni Silvij Knap, Idrijčan, ki je šolanje nadaljeval na Pravni fakulteti v Ljubljani. Na prestolnico se nikoli ni navezal, vedno se je rad vračal domov.
Bodoči zdravniki naj bi se šolali v novi stavbi fakultete za vede o zdravju, v kateri bo tudi medicinska fakulteta. Zgradili jo bodo ob izolski bolnišnici. V oddaji tudi o tem: - V šempetrski bolnišnici po odpovedi več specialistov iščejo poti iz zagate. - Istrske občine tudi letos z akcijo zoper tigraste komarje. - Dijaki in študentje v koprskem domu bodo imeli na voljo kolesa za izposojo.
Vlada bo z Univerzo na Primorskem podpisala pismo o nameri za razvoj in izvajanje enovitega magistrskega študijskega programa medicine. Dekana ljubljanske in mariborske fakultete ob načrtih vlade opozarjata na pomanjkanje pedagoškega kadra. Na Zdravniški zbornici pa menijo, da se ob najavi nove fakultete postavlja vprašanje, kje bodo vsi ti študenti opravljali vaje in pridobivali praktične izkušnje. V oddaji tudi o tem: -V Hrpeljah z montažno športno dvorano nad prostorsko stisko. -Projekti za krepitev Civilne zaščite Ajdovščina. -Na Opčinah je mogoče spet kupiti knjige v slovenskem jeziku. -Tudi Josip Iličić je na spisku nogometnih kandidatov za evropsko prvenstvo.
Ste tudi vi opazili, da se današnji otroci pri teku zadihajo hitreje kot včasih pri plezanju na češnjo? Pa ne zato, ker bi češnje zrasle višje – ampak ker je gibanje iz vsakdana otrok čudežno izginilo. Slovenski otroci in mladostniki so po epidemiji covida-19 telesno šibkejši kot pred njo – in kar je najhuje, okrevanje poteka počasneje, kot so pričakovali strokovnjaki. Najnovejši rezultati športnovzgojnega kartona 2025, ki jih je javnosti predstavila Fakulteta za šport, razkrivajo zaskrbljujoče podatke: vse gibalne sposobnosti – tako fantov kot deklet – so še vedno občutno pod ravnijo iz predkoronskega obdobja. Ste opazili, da so otroci in mladostniki danes manj telesno dejavni kot pred epidemijo? Menite, da šole dovolj spodbujajo gibanje in športno dejavnost med učenci? Podrobnosti slišite v tokratni anketi.
Enovit magistrski program študija medicine se bo izvajal v novi stavbi Fakultete za vede o zdravju v Izoli. Vpis prve generacije študentov bo leta 2027, predvidevajo 100 vpisnih mest. Vrednost naložbe je 18 milijonov evrov, denar je že zagotovljen. Pomisleke o tem, da nova fakulteta ne bi dosegala standardov, so pristojni zavrnili. V oddaji tudi o tem: - Zaradi prihoda ladje Borkum v Kopru napovedani prostesti. - Na novogoriški upravni enoti stavkajo vsako sredo, a zagotavljajo vse storitve. - Na Reki so se sinoči začeli prvi Dnevi slovenskega filma.
Začeli so se jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala. V Kopru knjigarna Libris vabi na dvodnevno knjižno dogajanje s sejmom knjig. V ospredju bo pisatelj Ciril Kosmač – pozornost bo namenjena celoviti izdaji njegovega romana Balada o trobenti in oblaku. Ena od novih knjig, ki je močno povezana z morjem, je roman Potop, prvenec Marka Pavlihe, univerzitetnega profesorja na Fakulteti za pomorstvo, ki ga sicer dobro poznamo po številnih esejističnih knjigah. Roman, ki nas popelje na morje in v morje, je avtofikcija, v kateri je Pavliha izpisal svojo ljubezen do morja in naklonjenost vsakršnim globinam. V letnem kinu Arrigoni bodo v okviru mednarodnega festivala Kino Otok v Izoli nocoj ob 21-ih predvajali film Fiume o morte!. Glasbeno ogrlico je nanizal Armando Šturman.
Na Mednarodni konferenci o pomorski znanosti, ki je pred kratkim potekala v Splitu, sta študenta Fakultete za pomorstvo in promet iz Portoroža Tejka Frankovič in Aljoša Mihelj predstavila inovativne ideje, s katerimi sta osvojila prvo mesto na hekatonu, ki sta ga organizirala koprska občina in Luka Koper v sodelovanju z Inkubatorjem Sežana. Naša sogovornika bosta v tokratni oddaji Morje in mi, v kateri smo na piranski Gimnaziji, elektro in pomorski šoli obiskali tudi dijaka Luko Stojmenovića, ki je na letošnjem državnem tekmovanju iz logistike osvojil prvo mesto.
Šivana ladja. Etruščanske pahljače. In edinstvena upodobitev pomorske bitke na bronasti situli ... Arheološke najdbe zgovorno pričajo o razviti pomorski dejavnosti starodavnih prebivalcev Istre - Histrov. Bili so trgovci, ribiči, ladjedelci in pirati. Slednje je bilo takrat povsem legitimna gospodarska dejavnost. Z zahodno obalo Jadrana so bili praktično trajektno povezani, pravi dr. Martina Blečić Kavur, avtorica prve znanstvene monografije o istrskih staroselcih in istoimenske razstave 'Herojska doba Histrov'. Ta je pred stalno postavitvijo v Arheološkem muzeju Istre v Pulju do septembra še na ogled na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Kako izjemni pomorščaki, a tudi diplomati, so bili Histri pa z dr. Blečić Kavur podrobneje razkrivamo v oddaji.
Na slavnostni akademiji Univerze na Primorskem, na kateri bodo podelili nagrade in priznanja, bodo javnosti razkrili tudi načrt, ki bo razveselil lokalno okolje, je povedala rektorica Klavdija Kutnar: "S tem, ko se je pričela gradnja novega objekta za potrebe Fakultete za vede o zdravju, se vzpostavljajo osnovni infrastrukturni pogoji, da zelo intenzivno pričnemo s postavljanjem nove fakultete – medicinske fakultete, v sodelovanju z vsemi lokalnimi deležniki." V oddaji pa še: - Luka Koper ima v načrtu mednarodni logistični center. - Ajdovska občina je spremenila odlok o občinskih priznanjih. - Brda jutri prvič gostijo enodnevno kolesarsko dirko.
V istrskem prostoru so spomini na obmejno dogajanje v minulem stoletju različni. To so spomini različnih skupnosti ob slovensko-italijanski meji. O njih je treba spregovoriti in jih poslušati. Da bi se končno slišali, da bi poskusili razumeti drug drugega, da bi razvili empatijo in morda poiskali pot sprave. To je namen evropskega projekta, katerega vodilni partner je Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem. V njegovem okviru so nedavno v Kopru pripravili okroglo mizo, na kateri smo slišali pričevanja o težkih obmejnih dogodkih 20. stoletja. Nekateri so svoje zgodbe sploh prvič delili z javnostjo.
Oddaja Glasbeni abonma je nekoliko posebna, saj se ozira v preteklost in ozavešča bogastvo slovenske glasbene dediščine na Tržaškem. Nedavno je namreč na Konservatoriju za glasbo Giuseppe Tartini v Trstu potekala okrogla miza s to tematiko. Raziskovalci različnih humanističnih strok so ozavestili pozabljeno dejstvo, da je bil Trst do konca prve svetovne vojne najpomembnejše avstrijsko pristanišče in posledično križišče med različnimi svetovi, kjer različnost v jeziku, navadah, kulturi, glasbi, ni bila nikakršna ovira. Trst je bil pred prvo svetovno vojno mesto velikega svetovljanskega duha z usmerjenostjo proti Dunaju in srednji Evropi – pripovedujejo govorci: dr. Manuel Figheli, ravnatelj Glasbene matice Trst, dr. Borut Klabjan, zgodovinar, znanstveni svetnik Znanstveno raziskovalnega središča Koper, dr. Daša Ličen, antropologinja, sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, dr. Luisa Antoni, skladateljica, muzikologinja, urednica Televizije Koper – Capodistria. Debato je spretno povezovala muzikologinja Sara Zupančič. Nosilec raziskovalnega projekta pa je dr. Nejc Sukljan. Dogodek je del obširne raziskave Glasba in nacionalno oblikovanje v Trstu, ki poteka na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in želi osvetliti še mnoga nerazrešena vprašanja za boljše razumevanje slovenske in tudi širše glasbene dediščine v Trstu. Dejstva, ki so jih pripovedovali sogovorci, so v oddaji podkrepljena z glasbo Mirka Poliča, Emila Adamiča, Vasilija Mirka in drugih v Trstu delujočih slovenskih skladateljev.
