Iskanje
Med večjimi naložbami Luke Koper je gradnja garažne hiše. Avtomobili, kljub lanskemu padcu prodaje na tujih trgih, poleg kontejnerjev namreč ostajajo strateški tovor Luke. V oddaji pa še: - Tudi v tretje za najem lokala Super Osmica ni prišla nobena ponudba. - Kamp Tura na Gradišču pri Vipavi ima novega najemnika in je že odprt. - Začenja se mednarodni plesni festival Spring Forward 2025.
Okoli 40 turških delavcev, zaposlenih pri družbi Yapi Merkezi, ki v konzorciju s Kolektorjem CPG in družbo Özaltin gradi drugi tir, opozarja, da nimajo informacij o svojem položaju in da jim delodajalec vsiljuje podpisovanje odpovedi. Danes so jih v delavskem naselju v Orehku obiskali predstavniki ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V oddaji tudi o tem: - Dijaki tržaške gimnazije zmagali na državnem natečaju z raziskavo o atentatu na slovensko šolo. - Začenjajo se Tedni ljubiteljske kulture. - Koprska Arena Bonifika gosti največji gimnastični dogodek pri nas.
V soboto so v Benetkah odprli 19. bienale arhitekture, eno najpomembnejših prireditev na svetu, ki se ukvarja s prostorom in človeškim bivanjem na našem planetu. Nekaj dni pred tem se je po znamenitih Giardinih in Arsenalu prebijalo nekaj tisoč predstavnikov medijev in različnih ustanov, ki ob takšnih dogodkih preplavijo najobčutljivejše mesto na svetu. Letos menieva 100 let rojstva Vladimirja Makuca, izjemnega umetnika , ki se je rodil v Solkanu. Svojemu rojstnemu kraju in Goriškemu muzeju je v hrambo podaril pomemben del opusa, ki obsega več kot 700 del. Poklon njegovemu delu z naslovom »V vse smeri« je aprila odprla razstava v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj, julija bo v Mestni galeriji Nova Gorica, septembra v sesljanski Portopiccolo Art Gallery in novembra v Kulturnem domu Gorica. 8. maja, prav na dan njegovega rojstva, so razstavo odprli tudi v Vili Bartolomei in na Gradu Kromberk. V dneh, ko se spominjamo konca druge svetovne vojne, je izšla knjiga o enem logistično najzahtevnejših reševanj civilnega prebivalstva pri nas, in sicer z naslovom Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo in podnaslovom Evakuacija civilistov marca 1945. Dogajanje pred osemdesetimi leti je na podlagi dokumentov, pričevanj in družinskega izročila rekonstruirala novinarka Ilinka Todorôvski.
Kviz na dan državnosti smo obarvali z iskanjem vzporednic med osamosvojitveno vojno za Slovenijo in srednjeveškimi gradovi. Mislite, da smo jih našli? Poslušalka Irena že pozna odgovor, prisluhnite, kako je odgovarjala na tokratna vprašanja. 1. Grad Celje je bil največji srednjeveški grad na ozemlju današnje Slovenije. 2. Gradovi v Sloveniji so redko povezani z legendami o zmajih. 3. V srednjeveških gradovih so pogosto gojili posebne vrste netopirjev, da bi se znebili škodljivcev. 4. Med osamosvojitveno vojno za Slovenijo je agresor povsem uničil Grad Rihemberk pri Braniku. 5. Med osamosvojitveno vojno je bil Grad Rihemberk uporabljen kot pomembno strateško vojaško oporišče.
OD KRASA DO MORJA je naslov razstave, ki je do konca meseca novembra na ogled v prostorih Kavarne Loggia. V Kopru se predstavlja Kulturno društvo Kras. Njegovi člani so si po generacijah, znanjih in likovnih izkušnjah zelo različni, a izstopajo po kakovosti: med njimi najdemo celo letošnjega dobitnika grand prixa na tradicionalnem ex-temporu v Piranu! Na odprtju razstave v Kopru je bila tudi Mojca Klarič.
Na prireditvi Naš športnik so podelili nagrade najboljšim primorskim športnikom Regionalni RTV center Koper-Capodistria, Primorske novice, Deželni sedež RAI za Furlanijo-Julijsko krajino - slovenski sporedi, Primorski dnevnik, in Zveza slovenskih športnih društev v Italiji so že 39. leto zapored pripravili skupni izbor najboljših primorskih športnikov iz matične domovine in Italije. Tradicionalno prireditev Naš športnik je letos gostilo občinsko gledališče Franceta Prešerna v Boljuncu, voditelj je bil Evgen Ban. Na odru je bila tudi komičarka Tjaša Ruzzier, za glasbeno noto je poskrbela skupina Gedore. Na letošnjem skupnem nagrajevanju najboljših primorskih športnikov je v ženski konkurenci slavila judoistka Andreja Leški, pri moških je naslov pripadel jadralcu Toniju Vodišku. Za najboljšo primorsko ekipo so bile izbrane rokometašice ajdovskega Mlinotesta. Prav vsi zmagovalci so bili najboljši tudi lani. Judoistka Andreja Leški je leto začela z bronasto medaljo na evropskem prvenstvu v Zagrebu. 30. julij 2024 bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovino slovenskega športa saj je Andreja Leški na olimpijskih igrah v Parizu ugnala vse tekmice in v kategoriji do 63 kilogram osvojila zlato medaljo. Toni Vodišek je drugi Primorec in Slovenec z olimpijsko kolajno v jadralnem sporedu, v novi olimpijski disciplini formula kite. V finale je v morju ob Marseillesu prišel kot najboljši v kvalifikacijskih regatah, na koncu je osvojil drugo mesto. V luči nedavnega razkritja, da je Vodišek na igrah nastopal poškodovan, ima srebrno odličje zagotovo poseben lesk. Ženski rokometni klub Mlinotest Ajdovščina je prvič v 69. letni zgodovini osvojil pokal Slovenije, v državnem prvenstvu pa je bil pred njim le serijski prvak, ljubljanski Krim. Ajdovski klub prihodnost gradi na razvoju domačih, primorskih in slovenskih igralk. Ajdovka Nena Černigoj je bila del letošnje slovenske olimpijske reprezentance. Na evropskem prvenstvu so igrale članice Mlinotesta Nuša Fegic, Živa Čopi in Ivona Barukčić, pomočnik selektorja pa je bil ajdovski strokovnjak Jan Žbogar. Posebni priznanji sta na prireditvi dobila tudi paraolimpijca Matteo Parenzan in Dejan Fabčič. Parenzan, ki tekmuje za slovenski tržaški klub Kras je bil na paraolimpijskih igrah zlat v namiznem tenisu, Fabčič pa je z Živo Lavrinc osvojil bronasto medaljo v lokostrelstvu.
Evropska pristanišča so zadnja leta vozlišča velikih sprememb, ki pospešujejo prehod v zeleno brezogljično prihodnost. Uvajajo številne ukrepe, s katerimi omejujejo največje vire onesnaževanja s prašnimi delci, hrupom in svetlobo. Pomembno vlogo pri tem igrajo denimo elektrifikacija privezov za ladje, zamenjava delovnih strojev na dizelski pogon z električnimi. Pristanišča pa prav tako postajajo pomembni proizvajalci energije iz obnovljivih virov, kot sta sonce in veter. Najhitreje zelenijo severnoevropska pristanišča z Rotterdamom na čelu, a so vse bolj trajnostna tudi ostala. V tokratni oddaji Morje in mi se je Lea Širok pozanimala, kako zelena so koprsko, tržaško in tržiško pristanišče. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, najpogostejšega vzroka demence. Bolezen prizadene od pet do deset odstotkov starejših od 65 let, s starostjo pa se ta odstotek močno poveča. Alzheimerjeva bolezen vpliva na motnje spomina, sproža spremembe v razpoloženju in vedenju ter otežuje mišljenje in govor, kar postopoma vpliva na vse težjo komunikacijo. In prav to najbolj vpliva na kakovost življenja oseb z demenco. Obiskali smo Hišo dobre volje Nova Gorica in se pogovarjala z zakoncema Marjano in Štefanom Kozarjem. Gospod se je v Novo Gorico preselil iz Prekmurja ter vsa leta intenzivno delal v gostinstvu. Letos bo dopolnil 71 let, pred petimi leti pa so mu diagnosticirali demenco. Ves čas mu stoji ob strani žena, brez katere bi bilo Štefanu veliko težje. Njena prisotnost, potrpežljivost, skrb in ljubezen mu namreč omogočajo, da živi družabno življenje, ki je vsaj približek tistemu, ki bi ga živel brez te bolezni, ki je, kot radi rečemo, tudi bolezen svojcev. Prav zato je pri spopadanju z moževo demenco za Marjano ključna tudi njena razbremenitev, saj lahko le tako, da si vzame kako uro zase, ohranja svoje zdravje in moč, da vztraja z nasmehom. Tudi zato je Štefan reden gost Hiše dobre volje, kjer se druži tako s tistimi, ki imajo podobne težave, kot s tistimi brez njih. Na tak način se druži, pogovarja in gradi odnose, kar je v ohranjanju osebnostne biti, ki z demenco vse bolj bledi, odlično varovalo. Nastal je ta pogovor …
Slovenija kljub svoji majhnosti skozi leta krepi sloves gastronomske velesile. To se je dodatno potrdilo tudi prejšnji teden, ko je eden najvplivnejših mednarodnih vodnikov na svetu gastronomije Gault&Millau podelil štiri kape in s tem razglasil za najboljše v Sloveniji deset restavracij. S Primorske sta največ, to je štiri kape, prejeli Hiša Franko iz Starega sela pri Kobaridu in Gostilna Pri Lojzetu (Dvorec Zemono) v Vipavi. Naziv šefa tradicije si je prislužil Simo Komel iz Bistroja Grad Štanjel v Štanjelu, najboljši sommelier/natakar pa je postal 38-letni Andrej Kurež iz Restavracije Hotela Marina v Izoli. Svojo življenjsko zgodbo in poslovno pot, po kateri ga je vodila ljubezen do tega poklica, je podelil v pogovoru z Anito Urbančič.
Epidemično leto je bilo le delno ugodno za hotelirje, ki so poleti dobro delali zaradi turističnih bonov. Od oktobra lani so zaprti. Še težje je tistim, ki so se lotili investicij s posojili, saj niti ne vedo, kako bodo obveznosti do bank poravnali. Temeljita prenova edinega mestnega hotela v Kopru, pri kateri so sledili dediščini Eda Mihevca, je skoraj zaključena. Izbor novega imena Grand Koper je bil eden večjih izivov, pravi lastnik Aleš Piščanc. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
V prvi oddaji o letošnji jubilejni 50. reviji Primorska poje predstavljamo zbore, ki so nastopili na uvodnem koncertu 22. marca v gradu Dobrovo v Goriških Brdih. Večer je zvenel v znamenju prepleta tradicije in sodobnosti. Nastopili so: Ženska vokalna skupina Zimzelen iz Nove Gorice, Klapa Planta iz Vipave, Ženska vokalna skupin Flance iz Kneže, Ženska vokalna skupine Vogrinke z Vogrskega, Komorni zbor Arima iz Postojne, Ženska vokalna skupna Korala iz Kopra in Moški pevski zbor Vesna iz Križa pri Trstu.
Avgusta je na gradu Kromberk pri Novi Gorici potekala sklepna predstavitev čezmejnega strateškega projekta MerlinCV. Projekt na izzive okolja ponuja evropsko relevantne rešitve v smeri razvoja trajnostnega tematskega turizma. V studiu nas je obiskala Dragica Cec.
