Iskanje
Michelinovega vodnika ni treba posebej predstavljati, saj gre za najmočnejšo blagovno znamko na področju gastronomije. Prejšnji mesec je ta prišel tudi v Slovenijo. Vanj se je uvrstilo tudi kar nekaj primorskih restavracij, tako z nagradami za trajnost, Michelinovimi krožniki in nagradami Bib Gourmand. Posebej velja izpostaviti tudi tri primorske restavracije z zvezdicami. Naša tokratna rubrika bo zato še posebej zasijala, saj predstavljamo Hišo Franko iz Kobarida, ki je prejela kar dve zvezdici. Prejela je tudi posebno nagrado za trajnost. Prispevek je pripravila Meta Škvarč.
"Meja. Beseda me je presekala na dvoje. Pol mene biva tu, na Grčni, v tuji hiši, ki čaka na nove lastovke, na Kampošantu in kolodvoru, na Blančah, ki bodo jugoslovanske, v Kromberku, kjer počiva naš tata. Polovica... pol mene je v Gorici. Tam je Franko. Je Vera. Je moje učiteljišče. Je moje mesto," pravi v knjigi Gorica pisateljica Mateja Gomboc. 'Gorica' prinaša še veliko besed, zgodb, dejstev, sreče in žalosti. O tej in še eni nagrajeni knjigi, ki nosi zgodbo z bolečo aktualno temo, sta spregovorili pisateljica Mateja Gomboc in Urša Mravlje. Gostja nam je povedala, v katerem majhnem kraju na Primorskem sta dve pisateljici in zakaj tam gostom raje ponudi kaj drugega kot vodo, ter nam namenila besedo, ki bi jo morali udejanjiti.
Slovenija kljub svoji majhnosti skozi leta krepi sloves gastronomske velesile. To se je dodatno potrdilo tudi prejšnji teden, ko je eden najvplivnejših mednarodnih vodnikov na svetu gastronomije Gault&Millau podelil štiri kape in s tem razglasil za najboljše v Sloveniji deset restavracij. S Primorske sta največ, to je štiri kape, prejeli Hiša Franko iz Starega sela pri Kobaridu in Gostilna Pri Lojzetu (Dvorec Zemono) v Vipavi. Naziv šefa tradicije si je prislužil Simo Komel iz Bistroja Grad Štanjel v Štanjelu, najboljši sommelier/natakar pa je postal 38-letni Andrej Kurež iz Restavracije Hotela Marina v Izoli. Svojo življenjsko zgodbo in poslovno pot, po kateri ga je vodila ljubezen do tega poklica, je podelil v pogovoru z Anito Urbančič.
Michelinove zvezdice so tudi letos v Slovenijo prinesle kulinarično zmagoslavje. Ne le, da je Hiša Franko s kuharsko mojstrico Ano Roš prejela tri Michelinove zvezdice in se povzpela v elito, pohvali se lahko tudi z zeleno Michelinovo zvezdico za trajnost. Kombinacijo obeh zvezdic ima le 32 restavracij na svetu. V Sloveniji se lahko leto z Michelinovimi zvezdicami pohvali devet restavracij, sedem pa jih ima zeleno Michelinovo zvezdico. Skupaj je tako v Michelinov vodič umeščenih 59 restavracij iz Slovenije. Kar nekaj jih najdemo na Primorskem: poleg Hiše Franko so tu še COB, Dam restavracija, Gostilna Pri Lojzetu, Gostilna Mahorčič, Špacapanova hiša, Gostilnica Ruj, Jožef, Etna, Gredič, Restavracija Hotela Marina, Hiša Torkla, Restavracija Calypso, Pikol, Stara Gostilna, Sophia, Rizibizi, Hiša Krasna, Kendov Dvorec in Kogo. In prav slednja je na seznam restavracij prejemnic priporočila vodnika Michelin guide Slovenia 2023 umeščena prvič. Sogovorec Anite Urbančič je bil soustanovitelj in direktor restavracije Kogo Marko Kozel.
V Sloveniji je zasijalo kar šest Michelinovih zvezdic. Med dobitniki tega prestižnega priznanja kakovosti so tri Primorske restavracije. Hiša Franko, ki jo vodi Ana Roš, Restavracija pri Lojzetu na dvorcu Zemono pod taktirko Tomaža Kavčiča in restavracija DAM v Kromberku Uroša Fakuča. Slednji je tudi naš današnji gost v oddaji Primorski kraji in ljudje. K pogovoru ga je povabila Ingrid Kašca Bucik.
V sloveniji so letos drugo leto zapored izdali samostojni kulinarični vodnik Gault&Millau , ki je proslavil najboljše akterje na področju slovenske kulinarike za leto 2020. Med njimi so tudi Primorci: chefinja leta je Ana Roš, najboljša restavracija je Gostilna pri Lojzetu iz Dvorca Zemono, najboljša slaščičarka je Ksenija Krajšek Mahorčič iz gostilne Mahorčič Rodik, za najboljšega natakarja in sommelierja pa je bil izbran SIMON SITAR iz Hitovega hotela Park v Novi Gorici, sicer vodja strežbe. Redko zasledimo, da bi nagrado dobil natakar, prvi, ki pride v stik z gostom in je osebna izkaznica lokala in tudi države. Natakar mora biti šolan, imeti znanje in akcija G&M podpira znanje. Je pa to tudi spodbuda za mlade, ki jih, kot pravijo, moramo pritegniti nazaj v gostinstvo. Tudi med prejemniki štirih kape ( znak kakovosti projekta), so Primorci - Hiša Franko in Gostilna pri Lojzetu. Naš gost je SIMON SITAR, nagrajeni natakar 2020, najboljši i natakar v Sloveniji. Z njim s epogovarja Iztok Novak Easy.
Ano Roš, priznano kuharico iz Hiše Franko, ki se je v zadnjih letih zavihtela na vrhove evropske in svetovne gastronomije, je težko dobiti pred mikrofon. Pa ne zato, ker ji medijska pozornost ne bi bila všeč, kvečjemu bi lahko trdili nasprotno, temveč zaradi vseh gostovanj v zadnjem času. Tako smo se v oddajo Odprto za srečanja povabili sami , namesto v studio v njihovo družinsko restavracijo v Starem selu na Kobariškem, ravno ko se je vrnila iz Rima in preden je odhitela v New York, kjer je skupaj s Slovensko turistično organizacijo predstavljala Slovenijo kot turistično destinacijo. Z majsko epizodo Chef's table na digitalni postaji Netflix je namreč prav Ana postala ena največjih promotork naše države in gastronomije po svetu, ki je v zadnjih mesecih v majhno vasico na Kobariškem zvabila številne ljubitelje nenavadnih okusov, od Avstralije do Združenih držav Amerike. A vsaj toliko kot svetovna pozornost ji, čeprav ji tega marsikdo ne bi pripisal, pomeni jabolko navdiha, ki ji ga je nedavno podelil Borut Pahor, in plaketa kobariške občine za izjemne dosežke na kulinaričnem področju in promocijo Kobariškega. Z Ano Roš se je, preden je zavihtela kuhalnico z znano kuharico Christino Bowerman iz Rima, pogovarjala Mariša Bizjak.
Ana Roš iz Hiše Franko si je prislužila laskavi naziv najboljša kuharska mojstrica letošnjega leta, ki ga podeljuje akademija 50 najboljših restavracij na svetu, in tako nasledila Dominique Crenn iz San Francisca. Kaj bo ena najprestižnejših nagrad kulinaričnega sveta, ki jo bo Roševa prevzela aprila v Melbournu, prinesla restavraciji na Kobariškem, se je z Ano Roš pogovarjala Mariša Bizjak. Čeprav se na telefon danes večinoma ne javlja, jo je ujela v Alta Badii, kjer na kulinarični konferenci promovirajo trajnostno in etično kuhinjo.
Danes se spominjamo najpomembnejšega mojstra severne renesanse. Na današnji dan leta 1471 se je v Nürenbergu v zlatarjevi družini rodil Albrecht Dürer. Ustvaril je veličastno sintezo poznogotske tradicije in novega realističnega likovnega izraza. V Gorici se je na današnji dan leta 1756 rodil škof Anton Lenardič. V rodnem Ločniku je bil kasneje župnik, poitalijančil se je v Leonardisa. Cesar Franc prvi ga je leta 1821 imenoval za tržaškega škofa, ko je papež Leon 12-i novigrajsko in koprsko škofijo združil s tržaško. V spomin na generala Gilberta du Motier de La Fayette je francoski odsek za letalstvo obrambnega ministrstva uvrstil v svoje sile ameriško eskadriljo 42 pilotov, ki so zaradi ameriške nevtralnosti nosili francoske uniforme in prvič bojno delovali na verdunskem delu zahodne fronte. Po nemškem zgledu je v Veliki Britaniji na današnji dan začel veljati poletni čas. V Sarajevu se je na današnji dan leta 1941 rodil fizik, veterinar in okoljevarstvenik Timi Ečimovič. Leta 1966 je diplomiral na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je delal na področju kmetijstva. Leta 2004 pa je postal predstojnik katedre okoljskih znanosti na malezijski univerzi Ansted, saj je že od leta 1986 raziskoval sistem klimatskih sprememb in informacijsko teorijo narave, za kar je bil dvakrat nominiran za Nobelovo nagrado. Danes kot upokojenec živi v Medoših, kjer je o svoji eko hiši v pogovoru z Natašo Benčič leta 2013 povedal: "Naše ljudstvo ne bo odstopilo od svojih zahtev in pravic." Tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo o 2. Zboru ljudskih odposlancev vzhodnoprimorskega okrožja v Postojni, na katerem je Branko Babič poudaril: »Danes skušajo v Parizu potvarjati dejstva in vreči primorsko ljudstvo v novo trpljenje.« Maja hlad lepo daje zelenjad, vina, žita in sena, ti obeta do vrha. Na Dunaju se je na današnji dan leta 1926 rodil skladatelj Joseph Horowitz. Pred nacisti je emigriral v London, kjer je na Kraljevi akademiji študiral kompozicijo pri Gordonu Jakobu. Nagrada Farar mu je omogočila izpopolnjevanje v Parizu. Vodil je orkestre v Bristolu, Londonu in v Združenih državah Amerike in se leta 1961 vrnil na Kraljevo akademijo kot profesor. Njegov skladateljski opus je obsežen in raznovrsten. Slovenski kvintet trobil nam bo zaigral njegovo Suito za koncertno dvorano. Prisluhnimo odlomku:
