Iskanje
Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti je po odločbi inšpekcije, da koprske table s toponimi niso v skladu z zakonom, ministrstvu za kulturo pred letom dni predlagala spremembo Zakona o javni rabi slovenščine. Predlog takrat ni bil sprejet. Poslanec italijanske narodnosti Felice Žiža skupaj s primorskimi poslanci iz vrst Svobode bo zdaj predlagal enako spremembo. V oddaji tudi o tem: - Trst bo ta konec tedna svetovna prestolnica mladinske kulture. - V Ajdovščini tudi letos poletna šola astronomije. - Miloš Njegoslav Milović od včeraj zvečer v koprskem zaporu.
Kot kaže, se v Kopru vendarle zaključuje zgodba z označevalnimi tablami, ki pričajo o zgodovinskih imenih trgov in ulic. Koprski župan je minuli teden podpisal naročilo za nove table. Spomnimo, veliko prahu je lani dvignila odločba inšpektorata za kulturo in medije, da morajo s poslopij na mestnih trgih in ulicah umakniti označevalne table, ker niso v skladu z zakonom o javni rabi slovenščine. Zdaj so vendarle našli pravo grafično podobo, ki naj ji ne bi nasprotoval nihče. V oddaji pa še: - Železniško progo med Novo Gorico in Anhovim bodo znova odprli v soboto. - Cene grobnin bodo višje tudi v občini Miren-Kostanjevica. - Obvezni zdravstveni prispevek naj bi znašal dobrih 37 evrov.
Z oddajo Odprto za srečanja smo tokrat gostovali v Desklah, kjer smo v sodelovanju z društvom Eko Anhovo 14. februarja izvedli javno radijsko oddajo o okoljevarstvenih vidikih nadaljnje uporabe alternativnih goriv oziroma odpadkov za proizvodnjo cementa v Salonitu Anhovo. Na vprašanja zaskrbljenih krajanov so sodelujoči strokovnjaki med drugim jasno odgovorili, da prostor, ki je že tako močno zaznamovan zaradi proizvodnje azbesta v preteklosti, ne prenese dodatnih okoljskih obremenitev. V oddaji Odprto za srečanja predvajamo posnetek pogovora, ki ga je vodila Lea Širok.
Še vedno ni jasno, kaj se bo zgodilo s 33 tablami v koprskem mestnem jedru, ki nosijo zgodovinska in ledinska imena ulic. Inšpektorat za kulturo in medije je po prijavi, da niso postavljane v skladu z zakonom o javni rabi slovenščine, odločil, da jih mora občina odstraniti. Rok je potekel v petek. V oddaji pa še: - Civilna zaščita ne ve nič o odvažanju Martexovih odpadkov. - Eko patrulja poroča o povečani koncentraciji težkih kovin na poligonih Poček in Bač. - Na Krmenki so namestili merilno postajo, ki bo beležila smrad in ostale izpuste.
Minljivost odpre praznino. Zazevala je v minulih dneh z vestjo, da se je poslovila Mira Omerzel Mirit. Mira Omerzel, nekoč Terlep, pozneje Mirit je bila doktorica muzikoloških znanosti, univ. dipl. etnologinja, etnomuzikologinja, samostojna raziskovalka, pisateljica, duhovna učiteljica, glasbenica, zvočno-energijska terapevtka, kozmična telepatka – medij za prenos Univerzalne življenjske energije – slišnega in neslišnega Univerzalnega frekvenčnega valovanja ter ustanoviteljica ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun ter Katedre za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Bila je avtorica številnih etnomuzikoloških študij, še zlasti o ljudskih glasbilih, ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka na Slovenskem in v svetu. Bila je samohodka, ki je ubirala neznana pota. Pota skrivnega. In v skrivno je odšla 18. septembra v svojem 68. letu. Mira Omerzel Mirit je bila globoko predana svojemu delu, to je iskanju zvoka in zvočnosti pozabljenega zgodovinskega spomina ter odkrivanju, predstavljanju in uporabi njegovih razsežnosti. Delovala je tudi na celotnem območju Primorske, odkrivala in poustvarjala ljudsko glasbo Istre, Rezije, Tržaškega okolj in drugih primorskih krajev ter bila svetal zgled skupini Istranova. Karel Štrekelj je pred 124 – leti v obsežnem drugem zvezku zbirke Slovenske narodne pesmi zbral tiste, ki jih je poimenoval »zaljubljene« in ob tem zapisal: »Imenoval sem jih po domače, ker rabi ta izraz zanje naš narod; jaz vsaj še nisem nikoli slišal, da bi jih kje pri nas imenovali 'ljubezenske'.«Zdi se, da ta lepa slovenska beseda »zaljubljen« zaobjema tudi delo Mire Omerzel Mirit. To je odločna radovedna iskanja iskrivih ljudsko-glasbenih drobcev in njihovih mozaičnih sestavljanj v kompleksno celoto. Zdi se, da le zaljubljenost omogoča tolikšno predanost, ki jo izpričuje dediščina Mire Omerzel Mirit. Spomini so živi, silno spoštljivi, svetlih barv, zaznamovani tudi z grenkobami okoliščin, ki zarežejo v držo samohodstva. Z nami so jih delili: bivši mož in dolgoletni sodelavec Mire Omerzel – Matija Terlep, njun sin Tine Omerzel Terlep, dolgoletna članica ansambla Trutamora Slovenica Mojka Žagar, profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Svanibor Pettan ter Jasna Vidakovič, dolgoletna urednica oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Iranski mediji so poročali o napadu na mesto Isfahan, v več provincah so aktivirali zračno obrambo. A informacije so zaenkrat skope. Ostali poudarki oddaje: - V občini Komen na odhajanje mladih odgovarjajo tudi z razpisi za reševanje stanovanjskih potreb. Pri tem pa jim ne gredo na roko skromna razpoložljiva sredstva. - Medobčinska uprava Istre bi še zaposlovala, a redarjev ne najde. - S prvim majem bo veljal nov pravilnik o čakalnih dobah. - Posodobili so priročnik za potrebe javne rabe slovenščine v Italiji.
33 tabel, ki v koprskem mestnem jedru nosijo zgodovinska in ledinska imena ulic, je na preizkušnji. Zapise namreč obravnava Inšpektorat za kulturo in medije, potem ko je prejel prijavo, da niso postavljani v skladu z zakonom o javni rabi slovenščine. V oddaji tudi o tem: Po skoraj dveh tednih bosta za pogajalsko mizo znova sedla vlada in Fides. Državni zbor o imenovanju Andreje Katič za pravosodno ministrico. Začel se je mesec boja proti raku na debelem črevesu in danki
Miha Lobnik je zagovornik načela enakosti. Vsako leto prejmemo njegovo redno poročilo za minulo koledarsko leto. Tokrat smo z zanimanjem brali tudi posebno poročilo o nedostopnosti objektov v javni rabi za ljudi z invalidnostmi, saj ti za invalidne osebe večinoma niso dobri, slabi pa so tudi obeti za prihodnost. Večini v teh objektih verjetno ne bo uspelo zadostiti predpisom do določenega datuma - 11.decembra 2025. Pomanjkljiva je tudi dostopnosti srednjih šol za gibalno ovirane dijake. Z Miho Lobnikom se pogovarja Nataša Benčič.
V pritličju stanovanjskega bloka v središču Kopra, ki ga občani poznajo kot Tomosov blok, so odprli javni prostor. To je posebnost, saj je objekt lani prešel v zasebne roke, lastnik pa se je odločil, da bo njegov del še naprej namenjen skupnosti oziroma začasni rabi prostora. Tjaša Škamperle.
Pri katerih samostalnikih raba dvojine, ednine ali množine ni povsem jasna?
Tvegano in škodljivo pitje alkohola ima lahko za posameznika tako zdravstvene kot družbene posledice. Izsledki raziskav kažejo, da je alkoholu pripisljivo breme bolezni večje pri moških kot pri ženskah (moški pijejo alkohol pogosteje in v večjih količinah, ženske pa so bolj občutljive za posledice pitja alkohola). To breme pa pogosto izhaja tudi iz socialno-ekonomskih neenakosti. Po drugi strani pa tvegana in škodljiva raba alkohola lahko dodatno prispeva k neenakostim v zdravju in na socialno-ekonomskem področju. O tem se bomo pogovarjali v današnji svetovalni oddaji. Z nami bosta Petra Može, razvojno raziskovalna sodelavka Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Pavla Brec s Slovenske Karitas. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V svetu in pri nas se vse bolj krepijo prizadevanja za učinkovito rabo energije in njenih obnovljivih virov. Ne samo zato, ker je energija draga, temveč tudi zato, ker so nekateri viri omejeni in jih bo treba nadomestiti z drugimi. Poleg tega je njihova raba lahko škodljiva tudi za okolje. Varčevalne in ekološke ukrepe spodbuja tudi Eko sklad, in sicer z nepovratnimi sredstvi in ugodnimi krediti. Nedavno je objavil nov javni poziv s spodbudami za naložbe v stavbah in v vozila. O tem se bo novinarka Jasna Preskar pogovarjala z vodjo sektorja za nepovratna sredstva pri Slovenskem okoljskem javnem skladu, bolj znanim kot Eko sklad, Vesno Črnilogar.
