Iskanje
Časi se spreminjajo. Danes si težko predstavljamo, da bi 10-letno deklico poslali za pestunjo, da bi otrok trpel lakoto, da bi ga tepli. Težko zgodbo bo danes z nami delila 91-letna Štefka Gravnar, ki je odraščala na Šentviški gori. V Domu upokojencev Podsabotin jo je obiskala Mateja Grebenjak.
Le kdo ne pozna dnevnika Ane Frank, tega pretresljivega zapisa, pretresljivega pričevanja o grozotah druge svetovne vojne. O holokavstu, pogromu nad Judi, uničenem otroštvu med drugo svetovno vojno. Le malokdo pa ve, da je v taborišču Bergen – Belsen, kjer je na pragu svobode Ana umrla, stkala prijateljstvo s Slovenko. Anica Kovačič, rojena Mislej, je v taborišče prišla januarja 1945. Ob žičnati ograji je spoznala mlado Judinjo in se z njo družila vsak dan. Do njene bridke smrti. Za njuno vez ni vedel skoraj nihče. Po zaslugi dveh puljskih zgodovinarjev se zdaj, z Aničino zgodbo, dopolnjuje poglavje zgodovine. Tudi literarne.
Pomembno je, da bo imel zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot izvajalec nove zakonodaje v prihodnjih mesecih stabilno in učinkovito vodstvo. Danes bodo o kandidatu odločali člani sveta pokojninskega zavoda. V oddaji tudo o tem: - Nova Gorica in Gorica sta za skupno mizo gostili palestinskega in izraelskega predstavnika prostovoljske organizacije. - Izum shranjevanja energije v kovini sprl znanstvenike in podjetnike. - Umrl je akademski slikar Danilo Jejčič.
Pri judu je vključevanje oseb s posebnimi potrebami zelo uspešno, kot inkluzivni šport je pri nas prisoten od leta 1994. S trenerjem v Judo klubu Koper Tomom Dadičem se je pogovarjal Primož Čepar.
Aprila 2019 smo si lahko prvič ogledali fotografijo črne luknje, podoba črnega kroga z ognjenim obročem je tedaj osupnila znanstvenike in laike. Raziskovalci so leta delali na tem, da so povezovali desetine teleskopov po svetu in naposled z njihovo pomočjo ustvarili podobo še nikoli videnega. Eden od pobudnikov projekta Event Horizon Telescope in takratni predsednik znanstvenega sveta pri njem Nemec Heino Falcke je minuli teden obiskal Slovenijo, saj so mu na Univerzi v Novi Gorici podelili častni doktorat. Z njim smo se pogovarjali o tem, zakaj so črne luknje takšno astronomsko čudo, ali nam bo kdaj uspelo pogledati v njihovo notranjost in ali je v znanosti tudi kaj prostora za vero. Intervju s Falckejem, ki je sicer profesor za astrofiziko delcev in radijsko astronomijo na univerzi Radboud na Nizozemskem, sta pripravila Valter Pregelj in Maja Ratej.
Na Krasu so postavili nove spotikavce, v mestu so se s tihim sprevodom od tržaških zaporov do železniške postaje spomnili na tisoče deportirancev v nacistična taborišča. Osrednja slovesnost je bila v Rižarni, nekdanji luščilnici riža, ki so jo nacisti septembra 1943 spremenili v taborišče z edino krematorijsko pečjo v Italiji. Poleg Judov je bilo za visokimi zidovi zaprtih na tisoče političnih zapornikov, predvsem Slovencev in Hrvatov. V oddaji tudi o tem: - Občina v razlastitev za gradnjo nadomestne ceste do Sviščakov. - Marjetica Koper z začasnim direktorjem. - Dobrih 300 tisoč evrov za omilitvene ukrepe zaradi vplivov pristanišča.
Rojstni dnevi so posebni trenutki, ko praznujemo življenje, pa vendar se običaji ob tem prazniku po svetu razlikujejo na najbolj nenavadne in zanimive načine. Ste se kdaj vprašali, kako praznujejo rojstne dneve na drugi strani sveta? Kje se zatečejo k naravi za simbolična dejanja, kje so na mizi prav posebne jedi in kje praznovanje ni vezano na posameznikov dejanski rojstni datum? V današnjem kvizu se bomo podali na raziskovanje teh edinstvenih tradicij. Poslušajte, kako se je odrezal poslušalec Željko iz Izole, to je bil jutranji sprehod med sladkimi običaji sveta. Teza 1: V Vietnamu vsi praznujejo rojstne dneve na isti dan. DA / NE Teza 2: V Grčiji je običajno, da slavljenec nosi venec iz oljčnih vej. DA / NE Teza 3: V Avstraliji otroci na rojstne dneve ne jedo torte, ampak obložene rezine kruha. DA / NE Teza 4: Na Tajskem rojstni dnevi vključujejo sproščanje ptic iz kletke. DA / NE Teza 5: Na Novi Zelandiji rojstni dnevi pogosto vključujejo obrok, kuhan v zemlji. DA / NE
V Domu knjige v Kopru so nedavno predstavili knjigo DEPRA. Njen avtor je priznani novinar Hrvaške radio televizije, Aeksandar Stanković. Za depresijo je zbolel kmalu po rojstvu hčerke, v avtobiografski knjigi pripoveduje kako se je soočal z boleznijo na začetku in kako živi z njo zdaj, ko je že njegova dolgoletna znanka. Stankovića - izjemnega novinarja, ki je po izobrazbi pravnik, tudi Slovenci dobro poznamo po njegovi dolgoletni oddaji "Nedjeljom u 2 " v kateri je bila dolgo ena glavnih tem tudi politika. Te zdaj ni več, v njegovo dobro in dobro gledalcev, duhovito pove izjemni sogovornik, ki se kljub temu, da je zaradi narave dela znan prav vsem, ni bal spregovoriti o bolezni, ki jo je treba zdraviti in se z njo na tak način da tudi dobro sobivati. V najhujši fazi bolezni je tri mesece čakal, da mu bo morda 15 minut bolje, zdaj je že dolgo drugače in tako hudo kot na začetku ni bilo nikoli več. Aleksandar Stanković se je s svojo zgodbo izpostavil in poiskal pomoč za depresijo. Za oboje je potreben pogum. Doslej je izdal že tri pesniške zbirke, knjigo Sto faca i Aca, posnel mnoge epizode potopisa z motorjem Vjetar u kosi, svojo oddajo Nedjeljom u 2 pa vodi že 24 let. Pisanje knjige, ki povezuje v eno poezijo in prozo, je bilo tudi zanj svojevrstna terapija, v pomoč pa je tudi mnogim ljudem, ki se jih je depresija dotaknila. Z avtorjem knjige se pogovarja Nataša Benčič.
V naslednjih minutah se podajamo v svet juda. 1. Festival Juda za vse - Jožeta Škrabe se je 15. Aprila zgodil v Ljubljani in je bil izjemen, zelo poseben dogodek. Je prvi festival - državno prvenstvo za judoiste v zgodovini slovenskega juda, ki resnično povezuje ljudi, ki zaradi različnih psiho-fizičnih oviranosti ali stanj judo trenirajo, ne morejo pa tekmovati na državnih prvenstvih in tekmah slovenskega pokala. Ranljive skupine prebivalstva v slovenskih judo klubih sicer vključujejo v vadbo v organiziranih inkluzivnih sekcjah že dolgo, na Obali že vsaj 23 let. Povsem enakopravno. Ampak festival oziroma državno prvenstvo je nadgradnja. Je nova, lepa zgodba, ki ni nastala čez noč in tudi ne bo ostala le pri prvem poglavju. Napisala jih bo še mnogo ? Naš gost je Darij Šoemen, inkluzivni trener juda v Judo klubu Koper, mojster juda 2. Dan. Je član strokovne komisije za inkluzivni judo pri Judo zvezi Slovenije in strokovni sodelavec za področje duševnega zdravja pri centru za socialno delo Koper.
Koprsko društvo Palčica Pomagalčica in dobrodelni škratki je nakazalo 300.000 evrov za pomoč družinam, ki se v tem obdobju soočajo z veliko stisko. Ob tem ne pozablja na hudo bolne otroke in druge, ki jim podarja tudi zaščitne maske in knjige. O tem v pogovoru z Lariso Štoka.
Judo je ena najuspešnjejih športnih panog pri nas. Tudi v Riu so naši predstavniki v tej športni panogo navdušili, Tina Trstenjak je postala olimpijska prvakinja, Anamari Velenšek pa se je okitila z bronom. Dobro so nastopili tudi ostali, izpostaviti velja mladega Adriana Gomboca, ki je bil blizu odličij. Veliko zaslug za ta uspeh gre pripisati glavnemu trenerju Marjanu Fabjanu. To priznava tudi naš gost Goran Prša, ki predseduje Judo klubu Koper.
Koper bo 27. in 28. oktobra 2018 gostil Evropski kadetski pokal v judu. Med prireditelji je Judo klub 15. maja Marezige, ki ga vodi Iztok Babič. Z njim se je pogovarjal Armin Sejarić.
