Iskanje
Starejši se spomnite, da smo pri nas nekoč imeli akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Zdaj smo se spet začeli zavedati pomena tega. Evropska komisija priporoča, da imajo državljani doma dovolj zalog, da bodo v primeru izrednih razmer lahko vsaj 72 ur samozadostni. To so zapisali v osnutku strategije, s katero želijo poskrbeti, da bo Unija bolje pripravljena na morebitne krize. Te pa so lahko vojna, kibernetski napadi, epidemije ali naravne nesreče. Temu smo posvetili tudi današnjo anketo. Se vam zdi smiselno, da bi v Sloveniji upoštevali to priporočilo? Ali menite, da so Slovenci na splošno pripravljeni na izredne razmere?
V času pandemije se je svet preselil v digitalno okolje iz katerega ne bomo nikoli več izstopili. Ta svet, ki lahko olajša marsikatero pot, pa je poln pasti. Predvsem za tiste, ki življena v digitalnem svetu niso najbolj vajeni. Spletne goljufije so najhitreje rastoča oblika kriminalitete. Zaradi vse večje uporabe spleta in digitalnih storitev, se število spletnih prevar iz leta v leto povečuje. Na območju Slovenije je bilo v preteklem letu podanih okoli 200 prijav, kar je 30 odstotkov več, kot leto prej. Škode je bilo za več kot 30 milijonov evrov. Tudi na območju Koprske policijske uprave se soočajo z vse večjim številom prijav spletnih goljufij. V letu 2024 so obravnavali 190 primerov spletnih goljufij ali 37 odstotkov več kot leto poprej in kar 62 odstotkov več kot v letu 2022.
Kakšen je položaj žensk v sodobni družbi? Kaj sta njihova drugačnost in edinstvenost, so vprašanja, ki jih izpostavlja mednarodni projekt Nevidne ženske in bo do petka zaznamoval Evropsko prestolnico kulture. Razstava slovenskih in avstrijskih umetnikov Če želiš mir v Celovcu sooča gledalca z vprašanji omejevanja svobode, kršenja človekovih pravic, vsakdanjega soočanja z vojnimi podobami in merjenja politične moči. "Napočil bo dan in svet bo razdejan" pa je okoljevarstveno svarilo fotografij Nicka Brandta, ki se v dveh ljubljanskih galerijah predstavlja z deli o posledicah podnebnih sprememb. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy nanizal s skladbami glasbenic, ki so bile vsaka na svoj način prelomne in izrazito družbeno angažirane.
V tokratni epizodi »Primorska glasbene premiera« smo gostili frontmana mlade rock zasedbe iz Kopra, Liquid Gasoline, Jurija Škerliča. Skupina, ki je pred letom dni veljala za najobetavnejšo v slovenskem delu Istre, niz singlov nadaljuje s skladbo »Naj se vrti«. Z njo sporočajo, da je »čas neizprosna subjektivna mašina, ki teče ne glede na lepote in krivice človeških pogruntacij«. Več v pogovoru z Easyjem.
Danes se sprašujemo, ali bo Slovenija sledila pozivu zaščitnikov živali in končno prepovedala rejo svinj v kletkah. Društvo AETP je pred mesecem dni začelo kampanjo Slovenija proti kletkam, s katero želijo izboljšati življenjske pogoje rejnih živali. S peticijo, ki jo je do sedaj podpisalo že veliko ljudi, pozivajo vlado, naj sprejme zakonodajo, ki bi to prepovedala. Trenutno slovenska zakonodaja ne prepoveduje reje v kletkah, a kljub temu aktivisti trdijo, da kletke pomenijo veliko trpljenje za živali. Svinje v kletkah ne morejo raztegniti nog, ležati na boku ali se obrniti. Prav tako nimajo prostora za socialne interakcije in druge naravne oblike vedenja. Strokovnjaki za prašičerejo sicer pravijo, da se prosta reja prašičev ni posebno razširila tako zaradi izgub živali in bolezni. Bojijo se tudi, da bi imele predlagane spremembe hude posledice za panogo, vključno s podražitvijo hrane. Kampanja Slovenija proti kletkam je sprožila veliko razprav o reji živali. Kaj menite vi? Ali podpirate prepoved kletk? Debato smo razširili še na pomen lokalno pridelane hrane.
Podzemni jamski svet je od vedno privlačil človeka. Zaradi temačnosti ga je strašil, obenem pa v njem zbujal radovednost. Da je lahko vstopil v podzemlje, je moral človek s seboj vzeti luč. Svetloba pa v jamsko okolje prinaša spremembe. Med drugim začno poganjati rastline. Z vprašanjem, kako zmanjšati njihovo rast, se ukvarjajo v čezmejnem evropskem projektu Kras/Carso II. Veste, kaj je to lampenflora? "To je združba pretežno fototrofnih organizmov, ki se razvijejo zaradi umetnih svetil v turističnih jamah, pa tudi v turističnih rudnikih. Pogosto je povezana z neestetskim videzom jame in pomembno vpliva na jamski ekosistem, saj spreminja ekologijo jamskih živali. Pomembno je, da se te problematike lotimo celostno in interdisciplinarno," pravi raziskovalec z Inštituta za raziskovanje Krasa Janez Mulec. Veliko izkušenj na tem področju imajo v Škocjanskih jamah, kjer na leto zabeležijo 190.000 turistov. S pojavom se uspešno spopadajo, pravi sodelavec parka Samo Šturm. "Zamenjali smo osvetlitev v jami in uvedli nov način vodenja, sektorsko osvetljujemo tako pohodne poti kot tudi kapniške formacije. Za omejevanje rasti pa uporabljamo vodikov peroksid; to izvajamo pod nadzorom Inštituta za raziskovanje Krasa iz Postojne." Lampenflora pesti tudi kraške turistične jame v Furlaniji Julijski krajini, kjer pa se do zdaj z njo niso ukvarjali, zato bodo izkušnje s slovenske strani zanje zelo dobrodošle. Čeprav so zakonske podlage različne, želijo določiti smernice, ki bi poenotile način upravljanja v turističnih jamah v bodočem čezmejnem Geoparku Kras. To je eden od ciljev projekta Kras/Carso II, ki se izvaja zadnje dve leti. Več o tem izveste, če prisluhente oddaji. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
S prvim januarjem so Centri za socialno delo v Sloveniji postali vstopne točke za izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi . Na vstopnih točkah posamezniki uveljavljajo svoje pravice do dolgotrajne oskrbe ter pridobijo informacije, usmerjanje in podporo v zvezi z njenim koriščenjem. V polnosti bodo vstopne točke zaživele s 1. junijem 2025. Katere storitve pripadajo upravičencem na podlagi zakona o dolgotrajni oskrbi, kaj v primeru, če oskrbe, zaradi pomanjkanja kadra, ne bo mogoče zagotoviti in v kolikšnem času po obisku vstopne točke si jo lahko obetajo. Na ta in še druga vprašanja bo v oddaji odgovorila strokovna delavka CSD Južna Primorska, Diana Radešič.
Ko bolehamo v postelji, smo včasih tako šibki, da komaj kaj pojemo. V starih časih je bilo moč slišati rek, da je v primeru bolezni bolje, da ne jemo preveč. Če to pravijo stari modreci, potem bo to morda res veljalo. Več kot odličen razlog, da to preverimo v oddaji, kjer pretresamo prehranske mite.
Slovenka je v družbi treh deklet preveslala Atlantik. Ana Žigić, ki je po očetovi strani Slovenka, je tako prva naša državljanka, ki ji je uspela najtežja veslaška preizkušnja na svetu. Podobno pot je pred 12 leti opravil Marin Medak s še tremi sopotniki v 45 dneh, a dekleta so bila hitrejša, saj so potrebovala le 39 dni, 12 ur in 25 minut. O razburljivi avanturi, težkih pripravah in spogledovanju z Atlantikom je Ana spregovorila v tokratni oddaji. Urši Mravlje je povedala tudi, kaj je bilo najtežje in katera je bila njena prva misel, ko se je težka veslaška pot končala.
Slovenija je ena od evropskih držav, ki imajo že več kot 10 let dobro urejen Centralni register hišnih živali. Vodi ga Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V njem se zbirajo podatki o psu in lastniku, kar pomeni, da se definira lastništvo in posledično določa odgovornost za psa. Je tudi odgovor na nezakonito prekupčevanje, obenem pa iskanje lastnika ob morebitni izgubi psa danes to ne predstavlja več težave. Če je pes čipiran. V poletnem času je treba posebno pozornost posvetiti tudi dokumentom, ki jih psi potrebujejo pri potovanju v tujino. Mateja Brežan se je o tem pogovarjala z veterinarko Laro Kralj iz Veterinarskega centra lara v Izoli, predsednico Slovenskega združenja za male živali.
Kaj se zgodi, če 'daš komu banano'? Od kod se je banana priplazila med frazeme? Izvedeli boste, če boste prisluhnili študentom FHŠ UP.
