Iskanje
Centri za duševno zdravje po Sloveniji v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje pripravljajo delavnice in priročnik za odrasle z ADHD. ADHD je genetsko pogojena motnja, ki - kot danes vemo - ne izzveni v najstniških letih, kot je veljalo prepričanje še pred nekaj desetletji, temveč pogosto vztraja tudi v odraslosti. Kaj se pri ADHD spremeni v odraslem obdobju in zakaj imajo mnogi občutek, kot da se težave pojavijo na novo? O tem govori specialistka klinične psihologije Maja Smrdu iz Centra za duševno zdravje odraslih Zdravstvenega doma Koper.
Agata Čelik ima danes 88 let, rojena je bila v Novi Gorici, ko mesta še ni bilo. Ošljek se reče tistemu delu mesta. Njena rojstna hiša je stala tam, kjer je danes nova cerkev. V družini je bilo sedem otrok, trije so umrli kot dojenčki. Veliko prostega časa so otroci preživljali na zapuščenem goriškem pokopališču, kjer so kasneje zgradili novo mesto, Novo Gorico.
Ste kdaj pomislili, kako bi se spremenilo vaše življenje, če bi vam nekega povsem običajnega dne uspelo nekaj povsem neobičajnega – zadeti na lotu? Ne govorimo o manjšem dobitku, ki omogoči vikend oddih ali novo belo tehniko, ampak o vsoti, ki življenje postavi na glavo. Prav tisti zadetek, ob katerem se ne vprašamo »Ali si to lahko privoščim?«, ampak »Kaj naj sploh naredim s tem denarjem?« Novoletni loto je tudi letos sprožil pravo loterijsko mrzlico. Prodaja srečk je bila v prazničnem času opazno višja, saj ljudje ob prehodu v novo leto radi dodamo še kanček upanja – za srečo, za spremembo, za nov začetek. Podobno velja tudi drugod po svetu. V Združenih državah Amerike so lani zabeležili enega največjih dobitkov v zgodovini loterij, vreden je skoraj dve milijardi dolarjev. Zanimivo, da statistike kažejo precej drugačno sliko, kot si jo pogosto predstavljamo. Dobitniki lota večinoma službe ne zapustijo takoj, ampak počakajo – včasih mesece, celo leta. Prva skrb so dolgovi: hipoteke, krediti, lizingi. Šele nato pridejo na vrsto večji načrti. Raziskave kažejo, da večina dobitnikov denar porabi za nepremičnine, prenovo doma ali varno naložbo, precej manj pa za razkošje, ki ga vidimo v filmih – jahte, športne avtomobile in zasebne otoke. Če bi danes ali jutri zadeli na lotu – kaj bi naredili vi? Bi to komu povedali ali bi skrivnost zadržali zase? Bi še vedno vstajali ob isti uri in hodili v isto službo? Bi denar porabili hitro ali bi si vzeli čas in premišljeno načrtovali prihodnost? In nenazadnje, ali mislite, da denar res spremeni človeka ali pa samo pokaže, kakšen je v resnici?
Bolečine v križu predstavljajo enega najpogostejših vzrokov za omejeno delovno sposobnost in zmanjšano kakovost življenja v odrasli populaciji. Prognoza bolečin v križu je v večini primerov ugodna, če je zdravljenja pravočasno in ustrezno. O tem, kako si pomagati v primeru bolečin v križu, je pojasnil ortopedski kirurg iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra, Anže Mihelič.
Na Nanosu smo se v oddajniškem centru RTV pogovarjali o oddajnikih, DAB-u, Radioplayerju, frekvencah in motnjah. Sogovornika sta Bojan Ramšak in Dušan Valentinčič.
Starejši se spomnite, da smo pri nas nekoč imeli akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Zdaj smo se spet začeli zavedati pomena tega. Evropska komisija priporoča, da imajo državljani doma dovolj zalog, da bodo v primeru izrednih razmer lahko vsaj 72 ur samozadostni. To so zapisali v osnutku strategije, s katero želijo poskrbeti, da bo Unija bolje pripravljena na morebitne krize. Te pa so lahko vojna, kibernetski napadi, epidemije ali naravne nesreče. Temu smo posvetili tudi današnjo anketo. Se vam zdi smiselno, da bi v Sloveniji upoštevali to priporočilo? Ali menite, da so Slovenci na splošno pripravljeni na izredne razmere?
V času pandemije se je svet preselil v digitalno okolje iz katerega ne bomo nikoli več izstopili. Ta svet, ki lahko olajša marsikatero pot, pa je poln pasti. Predvsem za tiste, ki življena v digitalnem svetu niso najbolj vajeni. Spletne goljufije so najhitreje rastoča oblika kriminalitete. Zaradi vse večje uporabe spleta in digitalnih storitev, se število spletnih prevar iz leta v leto povečuje. Na območju Slovenije je bilo v preteklem letu podanih okoli 200 prijav, kar je 30 odstotkov več, kot leto prej. Škode je bilo za več kot 30 milijonov evrov. Tudi na območju Koprske policijske uprave se soočajo z vse večjim številom prijav spletnih goljufij. V letu 2024 so obravnavali 190 primerov spletnih goljufij ali 37 odstotkov več kot leto poprej in kar 62 odstotkov več kot v letu 2022.
Kaj se zgodi, če se dve zasedbi srečujeta v vadnici in na odrih? Seveda: slej ko prej »pade« skupna skladba! Andrej Stanič (Caro Mio) je predstavil aktualno Pesem in pol, skladbo 'Princ'.
Štefanija Lukič Zlobec je že od leta 2014 predsednica Spominčice - Alzheimer Slovenija. Spominčici se je kot prostovoljka pridružila leta 2009, ko je njen mož Jaša Zlobec pri starosti 50 let zbolel za Alzheimerjevo boleznijo. Z neverjetno energijo vodi društvo, z zgledom navdihuje številne prostovoljce, ozavešča o demenci, je pobudnica mnogih projektov - z njo se je začel Alzheimer kafe, tudi Demenci prijazne točke, na njeno pobudo je Spominčica postala tudi članica Alzheimer Europe (AE) in Alzheimer's Disease International (ADI), v katerih je aktivna članica. 15 maja bo Ljubljana gostila in organizirala 13. mednarodno konferenco o demenci ASK 2026 z naslovom "DEMENCA DANES: IZZIVI IN REŠITVE«. Zelo pomembno je tudi , da je generalna skupščina OZN nedavno po dolgih prizadevanjih sprejela deklaracijo o demenci kot vodilni nenalezljivi bolezni. S Štefanijo Lukič Zlobec se pogovarja Nataša Benčič.
Znova smo se ustavili pri narečnih izrazih za bolezni. Izvedeli smo, kaj je sušica ali mančament, danes pa poslušajmo, kakšni križi in težave pestijo večinoma starejše. Če koga muči protin ali šjatika, se odpravi k revmatologu.
Joe Valenčič je ameriški zgodovinar slovenskega rodu in dolgoletni promotor slovenske dediščine v Združenih državah Amerike. Njegovi starši prihajajo iz Jelšan pri Ilirski Bistrici, sam pa je bil vrsto let kustos Slovenskega muzeja v Clevelandu. Je tudi filmski producent, pisatelj, predavatelj ter soustanovitelj tamkajšnjega Muzeja polke. Odlikuje ga izjemen pripovedni talent – že desetletja ohranja zgodbe slovenskih izseljencev in velja za pravega ambasadorja slovenske kulture v Ameriki. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič – o identiteti, slovenski glasbi po ameriško, zvezdnikih slovenskega rodu v Hollywoodu, ki bi brez njegovega raziskovalnega dela ostali prezrti, pa tudi o Melanii Trump, Luki Dončiću in o tem, kaj danes pomeni biti Slovenec čez lužo.
Vsakdan se pogosto začne precej preprosto: jutranja kava, hiter zajtrk, morda časopis ali telefon v roki – in že nastane prvi odpadek dneva. Prazen lonček od jogurta, vrečka od kruha, papirnata brisača. Do večera se jim pridružijo še plastenka, pločevinka, kakšna embalaža od kosila ali večerje. Če bi vse to zložili na kup, bi hitro videli, koliko sledi za seboj pušča povsem običajen dan. Ločevanje odpadkov je danes ena najbolj razširjenih okoljskih navad. Pred večino blokov in hiš stojijo zabojniki za papir, embalažo, steklo, biološke in mešane odpadke, večina ljudi pa vsaj približno ve, kam sodijo posamezni materiali. Sistem ločevanja odpadkov je v Sloveniji razmeroma dobro razvit, vprašanje pa ostaja, kako dosledni smo pri tem v resnici. Ali doma res pazite, da vsak odpadek konča v pravem zabojniku, ali pa se vam kdaj zgodi, da kakšna plastenka, papir ali bioodpadek konča kar med mešanimi odpadki? In še: menite, da v Sloveniji ločujemo dovolj dobro ali bi lahko bili pri tem še precej bolj dosledni?
