Iskanje
Koper je že nekaj dni bogatejši za novo kavarno. V središču mesta, tik ob gledališču in nasproti občinske stavbe, je vrata odprla kavarna Caffè Verde, kjer je vsaka skodelica kave simbol priložnosti. V njej kavo in druge napitke namreč pripravljajo in strežejo težje zaposljive osebe. Testni projekt, ki ustvarja priložnost za tiste, ki so jo dolgo iskali, je Mesta občina Koper izvedla skupa z Društvom Šent, Centrom za socialno delo Južna Primorska in Varstveno delovnim centrom Koper. V kavarni priložnosti je kavo naročila tudi Barbara Kampos.
Vrača se nov niz oddaj radioLive! Začeli ga bomo s fanti z Obale, ki jih navdihujejo raznolike podzvrsti rocka. Zasedba, ki jo sestavljajo basist Tine Farkaš, kitarist Matej Mittendorfer in bobnar Žan Lenarčič, je na skupno glasbeno pot krenila v upanju, da bodo med igranjem lahko sedeli na kavču. V Studiu Hendrix bodo zagotovo stali, sedeli pa boste vsi v publiki. Priljubljenemu kosu pohištva daje ta zasedba nov pomen, zakaj je temu tako, preverite v živo! Koncert si lahko brezplačno ogledate v živo, priskrbite si vstopnico. Radijsko oddajo radioLive! lahko sicer spremljate v živo na valu Radia Koper in v video prenosu na FB strani Radia Koper. Kavč prihajajo na Radio Koper v četrtek, 20. marca, ob 19. uri.
Zasedba Kavč je trio iz Kopra, ki v svoji izrazito slovenski avtorski glasbi združuje različne podzvrsti rocka na udobnem kavču. Fantje vabijo k poslušanju nove zgodbe z aktualnega albuma, zgodbe, ki se skriva za vsakim kavčem; zgodbe udobja, domačnosti in neštetih skrivnosti. Amerika. Naš sogovorec je bil Matej Mitendorfer.
Brigita Šterpin je ljubiteljica kave, ki je pred leti začela zbirati in reciklirati aluminijaste kavne kaspule. Te se razgrajujejo več sto let, kar je bil povod, da jim je želela dati trajnejšo vrednost. Z barvami in materialom je najprej eksperimentirala, nato pa so začele nastajti prve ročne kreacije nakita.
Na Radiu Koper smo na Dan upora proti okupatorju, nekoč poznan kot praznik, Dan osvobodilne fronte, pripravili pogovor z enim zadnjih udeležencev druge svetove vojne. Še živečih borcev in pričevalcev druge svetovne vojne je vedno manj. Med njimi je Alojz Bucik iz Avč pri Kanalu, ki je lani praznoval sto let življenja. Po njegovih besedah je zadnji še živeči borec Prve prekomorske brigade. Bucik je kot partizan sodeloval tudi v napadu na Drvar in tam videl Tita. Na vprašanje, kaj mu je najbolj ostalo v spominu iz vojnih časov pove, da legendarni poveljnik Koče Popovič. »Bil je neustrašen«, je Bucik v pogovoru povedal Nataši Uršič. Popovič je vodil eno najelitnejših enot Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, prvo proletarsko brigado, katere član je bil nekaj časa tudi Bucik.
Obiskal nas je slovenski podjetnik in soustanovitelj pražarne Primo Aroma Fabrizio Polojaz, tržaški trgovec s kavo in podpredsednik tržaškega stanovskega združenja za kavo. Na tovrstnem trgu vladajo izjemne razmere. Cena kave arabike je v zadnjem mesecu poskočila in dosegla zgodovinski maksimum. Burnemu dogajanju na mednarodnih trgih botrujejo predvsem vremenski vplivi, geopolitične razmere in borzne špekulacije. Kavna industrija se sooča z izzivi pri zagotavljanju surovin in stabilizaciji stroškov, kar bo imelo širše posledice za celoten trg in potrošnike.
Danes ne bomo govorili o lahkotnih temah, vsaj ne tistih, ki jih z lahkoto prebavi jutranja kava. Danes odpiramo zgodbo sveta, ki ga radi pozabimo, a ga ne smemo: suženjstvo. Na današnji dan obeležujemo Svetovni dan odprave suženjstva, dan, ko ne gledamo le v preteklost, ampak ostro pogledamo tudi v sedanjost. Žal se ta ponižujoča in grozljiva praksa pojavlja tudi danes: v bolj prefinjenih oblikah, mnogi jo podpiramo tudi z nakupom znanih izdelkov, katerih surovine so pridobljene prav s spornimi (delovnimi) praksami. Prisluhnite, kako smo izvedli tokratni jutranji kviz. 1. Teza: Suženjstvo je bilo v zgodovini prisotno samo na nekaterih celinah sveta. DA / NE 2. Teza: V času antike so bili sužnji pogosto bolje izobraženi od svojih gospodarjev. DA / NE 3. Teza: Ena najbogatejših bank na svetu je nastala iz zaslužkov suženjske trgovine. DA / NE 4. Teza: Najstarejši zapis o suženjstvu sega v dobo starih Grkov. DA / NE 5. Teza: Nekatera podjetja v razvitem svetu nevede prodajajo izdelke, narejene s suženjskim delom. DA / NE
Danes smo v radijskem kvizu raziskali, ali se svet raje rokuje, priklanja ali teatralno razkazuje jezike. Ob tem smo ugotovili, da je pozdrav morda najstarejši socialni izum, starejši od interneta ali celo od kave kot izgovor za snidenja. Zmaga je tokrat romala v Maribor, to se ni zgodilo prvič. V radijskem kvizu smo ugotovili, da je tranzverzala Primorska-Štajerska še kako živa. Prisluhnite, kako se je v kvizu odrezal Borut. Teza 1: Japonci se ob pozdravu objamejo. da/ne Teza 2: V Indiji se ljudje pozdravijo z »Namaste«, kar pomeni »poklanjam se božanskemu v tebi.« da/ne Teza 3: V Tanzaniji je vljudno, da si pred rokovanjem pljuneš v dlan. da/ne Teza 4: V Grčiji je znak spoštovanja, če sogovornika pozdraviš z odprto dlanjo obrnjeno proti njemu. da/ne Teza 5: V Butanu se ob pozdravu pokaže jezik. da/ne
V studiu Hendrix sta Nika in Matija Solce skozi pesem in besedo predstavila nadvse zanimiv in živahen sklop prireditev, ki bodo pod imenom Kavč festival potekale v prihodnjih dneh. Ob tehnično-produkcijskih uslužnostih Matije Žavbija, Maksima Vergana in Ksenije Kos, je bil njun gostitelj Armando Šturman.
Desetič so se v Zgornji Pivki poklonili skladatelju, pesniku, dramatiku, politiku in časnikarju Miroslavu Vilharju s pohodom iz Zagorja do gradu Kalc. Glavnino priprav je opravil Študijski krožek naravna in kulturna dediščina z Marjeto Marinčič, tudi z razstavama in ob podpori Hiše kulture z Mojco Grmek ter Zavodom za turizem Pivka Jano Gržinič. Kulturniki so pripravili program v Knežaku in pri gradu Kalc, pohodniki pa uživali ob misli na velikega rojaka, v druženju in lepem vremenu.
Nekateri imajo radi črno, drugi z mlekom in sladkorjem. Tretji je videti ne morejo. Kave, namreč. V tokratni oddaji Nekaj hrane v možgane se bomo posvetili kavi. Kavo pogosto pijemo zjutraj, da se lažje zbudimo, da lažje začnemo nov dan. Mnogi jo spijejo tudi kasneje, čez dan. Nekateri celo zvečer. Zato bomo danes pretresali mit, ki pravi, da ena kava pred spanjem ne škodi. Bomo tokrat ta mit ovrgli ali potrdili? Prisluhnite oddaji, ki jo pripravlja Blaž Maljevac.
Pametni telefoni, računalniki, tablice, pametne ure, celo pametni hladilniki ... včasih se zdi, da so pametne že naprave, mi pa vse manj. Digitalizacija je tu – in z njo cela kopica novosti, ki naj bi nam življenje olajšale. Ampak ali ga res? Če verjamemo oglasom, potem danes skoraj ničesar ne znamo več brez tehnologije. Kuhamo po receptih iz spleta, vadimo z aplikacijami, spimo ob zvoku digitalnega morja in se celo zaljubljamo s pomočjo algoritmov. Ko se pa znajdemo brez signala, je panika hujša kot v času, ko je zmanjkalo kave. Digitalizacija nam res lahko prihrani čas – na primer, ko oddamo davčno napoved z dvema klikoma ali ko v spletni banki plačamo položnice v pižami. Po drugi strani pa nas tudi ujame v svoj svet: v službi gledamo v računalnik, doma v telefon, v prostem času pa – no, preverjamo, koliko korakov smo naredili, na uri, ki nas prijazno opominja, da že pet minut sedimo. Če ste med tistimi, ki imajo aplikacijo za vse – od spanja do zalivanja rož – potem ste gotovo “digitalni prvak”. Če pa vam že misel na posodobitev telefona povzroča nervozo, niste sami. V naši tokratni anketi smo vas zato vprašali: Ste na TI s pametnimi napravami ali bi raje živeli malo bolj analogno – z manj zaslonov, a več resničnosti?
