Ubald Trnkoczy in Sašo Fajon, direktor fotografije in glasbenik, oba zaljubljena v Piran, ki je zanju že leta dom. Tu sta pognala korenine in mestu vsak na svoj način vračata ljubezen. Nista prvič združila ustvarjalnih moči, a čas korona virusa in tišina nekoč še preveč obljudenega mesta, ju je nagovorila in nastal je kratkometražni film Okamenelo mesto. O filmu se z njima pogovarja Nataša Benčič.
Kitajska je od vseh držav na svetu doživela najhitrejši razvoj. Tu gradijo največje mesto na svetu, kjer bo živelo 100 milijonov ljudi, hkrati pa je to še vedno država, kjer vlada lakota, prebivalstvo pa kontrolirajo preko kamer in umetne inteligence. O Kitajski je sinoči v Lavričevi knjižnici Ajdovščina predaval dopisnik RTV Slovenija iz Pekinga Uroš Lipušček. Govoril je o njenih izzivih, med katerimi so staranje prebivalstva, revščina in korona virus. Kitajska je bila znana kot država, ki je kopirala od drugih. Ali to še vedno drži, je Ivana Zajc najprej vprašala Lipovščka.
Našo prvo oktobrsko začenjamo v znamenju jesenske sheme in vračanja stalne rubrike Primorski glasbeni talenti, ki smo jo v zadnjih letih enkrat mesečno oblikovali v studiu Hendrix z glasbenimi šolami. Letošnjmeu ciklu Klasično, mladostno in živo, v katerem naj bi se predstavljali šolski orkestri, je zagodel Corona virus, tako da smo lahko izvedli le januarsko oddajo s harmonikarskim orkestrom Glasbene matice Furlanije Julijske krajine, Synthesis 4. Tega vam za začetek ponujamo v vnovično poslušanje, v upanju, da bo v prihodnjih mesecih, ali bolje letih, mogoče nadaljevati s podobnimi oddajami. Osrednji del Glasbenega abonmaja pa smo namenili pogovoru z Jasno Nadles, umetniško vodjo Tartini festivala, ki je letos, ob 250-letnici Tartinijeve smrti, obalnim poslušalcem ponudil izjemno bogat, pester in kakovosten program. Nekaj minut pa smo rezervirali še za Festival Flores Musicae in za Mednarodni festival moškega petja petja v Ajdovščini.
Lastniki psov so si končno oddahnili s sprostitvijo mnogih ukrepov, ki so vladali v obdobju korona virusa. Vrata so odprli tudi pasji saloni.Obiskali smo salon Dingo, da bi se prepričali v kakšnih pogojih delajo, da do okužbe vendarle ne bi prišlo.
Pravega odgovora na vprašanje, koliko je virus razširjen pri nas, še ni. Do ocene želi priti tako imenovana Ekipa corona 19, ki je pred mesecem dni ustvarila spletno stran za zbiranje podatkov. Števec so morali sicer zagnati znova, saj so sprva zahtevali vpis emšo številke. Ta zdaj ni potreben. Tjaša Škamperle je poklicala enega od avtorjev Tomaža Gregoriča.
Slovenci, ki živijo in delajo na Kitajskem, se zaradi širitve korona virusa množično vračajo v domovino. Stanje se v različnih kitajskih mestih sicer umirja, poročajo, a gibanje je še vedno omejeno. Ivana Zajc je poklicala podjetnico Nino, ki dela v kitajskem podjetju in se je s partnerjem nedavno vrnila v Slovenijo. V prispevku se oglasi tudi študent iz Pekinga.
29-letni violončelist Teodor Bratina, doma iz Lokavca, je že od oktobra leta 2009 na Dunaju, kjer je po končanem študiju postal član uglednih dunajskih orkestrov. Pandemija korona virusa je mlademu ajdovskemu glasbeniku spremenila nekatere zastavljene cilje, saj se je moral vrniti domov. Njegova velika strast sta tudi aviacija in letalsko modelarstvo, zato je njegovo stanovanje na Dunaju postalo univerzalna delavnica, v kateri zadnja leta izdeluje tudi loke in popravlja inštrumente.
Pandemija virusa korona povzroča težave tudi slovenskim pomorščakom, ki delajo na ladjah po vsem svetu. Zaradi zelo omejenih letalskih povezav in omejitev gibanja, je namreč otežena redna izmenjava posadk na ladjah. Nekateri so tako primorani podaljšati plovbo, medtem ko drugi ostajajo doma, ker se ne morejo vkrcati. Kako se soočajo s temi težavami in kako je na ladjah poskrbljeno za zaščito posadk pred okužbo s korona virusom, je za tokratno oddajo Morje in mi povedal predsednik Sindikata pomorščakov Slovenije, Andrej Utenkar. Na krov ga je povabila Lea Širok.
Gostja tokratnega nočnega programa iz studia Radia Koper bo magistrica psigolije Barbara Čibej Žagar. Profesorica psihologije na srednji šoli, psihoterapevtka, sicer pa vodja enote za psihološko pomoč v sistemu zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Osrednji pogovor se bo vrtel prav o tem podorčju, kjer psihologi pomagajo reševalcem po težjih in stresnih intervencijah, da predelagjo travmatične situacije. Ob tem pa tudi o težavah, s katerimi se srečujemo v že več kot leto trajajočem soočanju s pandemijo Corona Virusa. K poslušanju nočnega programa vabi INgrid Kašca Bucik.
V naši zadnji aprilski oddaji smo najprej uglašeni s trenutnimi razmerami v svetu, saj so naši gostje trije primorski glasbeniki, ki so svojo pot nadaljevali v tujini. O tem, kako je pandemija korona virusa zaznamovala njihovo življenje in delo v Avstriji in Franciji, nam pripovedujejo tolminska violinistka Petra Kovačič, goriški kitarist in lutnjist Bor Zuljan in ajdovski violončelist Teodor Bratina. V nadaljevanju pa se s posnetkom koncerta selimo v dvorano Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, kjer so 21. januarja letos pripravili slavnostno akademijo ob 50-letnici Zveza glasbene mladine Slovenije. Zaključne minute namenjamo učenkama Glasbene šole Tolmin, ki nam predstavita pouk od doma.
V tokratnem abonmaju vam najprej v poslušanje ponujamo ponovitev oddaje, v kateri smo februarja leta 2015 predstavili knjigo duhovitih zgodb o življenju velikih skladateljev s hecnim naslovom Kje je pristala Beethovnova obara? Delo sijajnega angleškega violončelista Stevena Isserlisa sta prevedli Jana Fajt in Aleksandra Pavlovič, izdalo jo je mednarodno kulturno društvo Soglasje v Novi Gorici. Primorska pianistka Aleksandra Pavlovič, ki zadnjih pet let živi in poučuje v Ljubljani, nam ob tej priložnosti spregovori tudi o kasnejšem odzivu na knjigo in poučevanju mladih pianistov v obdobju korona virusa. V nadaljevanju pa se z oddajo Arsov art atelje spominjamo poljskega skladatelja Krzyszofa Pendereckega, enega osrednjih skladateljev povojne avantgarde, ki je v 87. letu starosti umrl 29. marca letos.
Ob razmišljanjih, da bi za zajezitev širjenja epidemije korona virusa uvedli nadzor gibanja prebivalcev z mobilnimi aplikacijami, se vrstijo tudi opozorila o pasteh tovrstnega nadzora. Na Inštitutu za kriminologijo ljubljanske Pravne fakultete poudarjajo, da sodobne digitalne tehnologije sicer ponujajo številne pozitivne možnosti uporabe, vendar je pred uvedbo tovrstnih orodij, sploh če jih kot obvezne predpiše država, treba oceniti, ali sploh in v kakšnem obsegu lahko dejansko pripomorejo k doseganju zastavljenega cilja. Nadzor gibanja prebivalstva je problematičen tako z vidika zasebnosti, kot pravice do varstva osebnih podatkov, posredno pa lahko vpliva še na celo vrsto drugih pravic in pomembno sooblikuje bodoče življenje v naši družbi. Več o pasteh, ki jih prinaša uporaba aplikacij za nadzor gibanja, je za našo oddajo Aktualno med drugim povedala Pika Šarf z Inštituta za kriminologijo.