Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Novi Gorici je z novim letom dobila novega predstojnika. Doktorja Marka Vudraga, ki se je upokojil, je na predstojniškem mestu novogoriškega NIJZ-ja nasledil dr. Mario Fafangel, epidemiolog, ki je bil med najhujšo epidemijo koronavirusa vodja posvetovalne skupine za njegovo obvladovanje. Covid je zdaj stabilen, zadnja dva tedna pa prevladuje in je v porastu virus gripe, zato stroka med ostalimi ukrepi priporoča tudi cepljenje. O tem in o temah, ki se nanašajo na zagotavljanje javnega in zdravja vsakega posameznika, pa je epidemiolog Mario Fafangel več povedal v pogovoru z novinarjem Valterjem Pregljem.
Respiratorni virusi so na pohodu, ugotavljajo in opozarjajo na območni enoti Nacionalnega inšitituta za javno zdravje Nova Gorica. Njen predstojnik je z novim letom postal epidemiolog Mario Fafangel, ki je bil med najhujšo epidemijo koronavirusa vodja posvetovalne skupine za njegovo obvladovanje. Covid je zdaj stabilen, zadnja dva tedna pa prevladuje in je v porastu virus gripe, zato stroka med ostalimi ukrepi priporoča tudi cepljenje. V oddaji tudi o tem: - Danes bo znano, ali se bo minimalna plača uskladila le z višino inflacijo in kakšna bo shema skrajšanega delovnega časa. - Goran Blaško od danes vršilec dolžnosti direktorja Doma na Krasu - V Kopru nocoj poklon skladatelju Pavletu Merkuju ob deseti obletnici njegove smrti
Zakaj bomo tudi na plažah letos morali upoštevati 'protikorona' razdaljo? Kaj je znanega o novem koronavirusu, ko pride v stik z morsko vodo? Kaj pa sladke vode in bazeni? Lahko analiza odpadne vode pomaga pri sledenju epidemije virusov kot je sars-cov2? So upravljavci plaž pripravljeni na kopalno sezono, ki bo zelo drugačna od preteklih? Na ta vprašanja iščemo odgovore v tokratni oddaji. Kako je z virusi v vodi, pa nam je povedala dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo.
V današnji svetovalni oddaji bomo pogledali v situacijo, s katero se v tem času soočajo šolarji, starši, pediatri oziroma šolski zdravniki, zaposleni in podjetja. Obdobje sezonskih prehodnih težav in obolenj se je začelo in je dodatno obremenilo razpoloženje, ki vlada okrog okužb z novim koronavirusom. Zaradi straha pred okužbami in obenem skrbi, da se ohrani pouk v šolah, učenci ostajajo doma tudi, če so zgolj prehlajeni. Pogovorili se bomo s šolskima zdravnikoma, ravnateljema in predstavnico Inštituta Ekvilib, ki izdaja certifikat "Družini prijazno podjetje". Oddajo so pripravile Nataša Uršič, Tjaša Lotrič in Mateja Brežan.
Ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa na svetovni ravni zavirajo tudi pomorski tovorni promet. Predvsem prevoz blaga iz Kitajske. V tej državi je med drugim sedem od deset najbolj obremenjenih kontejnerskih pristanišč na svetu. Ob vseh teh dejstvih, smo se za današnjo oddajo pozanimali, kako so na morebitno širjenje virusa pripravljeni v koprskem pristanišču. Po ocenah Nacionalnega inštituta za zdravje, naše pristanišče, v primerjavi z drugimi potmi v državi, sicer ne predstavlja večjega tveganja glede širjenja tega virusa. Z morskimi tokovi je v Tržaški zaliv prišel parazit, ki ogroža leščurje. V obalnem morju na italijanski strani, ki večinoma sodi v naravni morski rezervat Miramar, sta poginili že dve tretjini teh največjih jadranskih školjk. V slovenskem morju ga za enkrat še ni, a na Morski biološki postaji Piran budno spremljajo razmere, saj bi se lahko s spomladanskim segrevanjem morja hitro pojavil. O razmerah v Tržaškem zalivu in ukrepih za omejevanje tega smrtonosnega škodljivca podrobneje govorimo v oddaji.
Italija je evropsko žarišče okuženih s koronavirusom. Med deželami, v katerih veljajo izredni ukrepi je tudi Emiglia Romagna. V Bologni živi tudi Primorka Veronika Hrvatič. Poklicala jo je Vesna Potočar Godnič.
Tudi v današnji svetovalni oddaji se bomo pogovarjali o novem koronavirusu. Imenujemo ga tudi vuhanski koronavirus ali koronavirus vuhanske pljučnice. Nekaj do zdaj znanih podatkov: točna inkubacijska doba še ni natančno poznana, zdravila ali cepiva proti novemu koronavirusu še ni, smrtnost med obolelimi je sorazmeroma nizka, v več kot 80 odsotokov primerov bolezen poteka v lažji obliki. Gre za virus, ki povzroča bolezensko stanje s simptomi, podobnimi sindromu akutne respiratorne stiske. In lahko ga prebolimo, ne da bi zanj vedeli. Najpomembnejša v tem trenutku je preventiva. Začne se pri vsakemu posamezniku z dobro higieno rok in ust ter drugimi ukrepi. Kakšno vlogo ima razkužilo, kakšno maska, kaj naj storimo, če smo v dvomih, kako poteka klinična pot v primeru sumov? Na ta in druga vprašanja je odgovorila strokovna direktorica koprskega zdravstvenega doma, družinska zdravnica Ljubica Kolander Bizjak, ki bo z nami v živo. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Ves čas skoraj dveletne epidemije so med tistimi, ki pomagajo, tudi prostovoljci Rdečega križa. Številni so se v tem času odzvali na pozive bolnišnic in domov za starejše, ko so ti potrebovali dodatno pomoč pri obvladovanju razmer. Mateja Brežan je zbrala zgodbe treh Primorcev, ki so se s covidom in vsem, kar je povzročil, srečali v prvih vrstah.
Dr. Zarja Muršič je biologinja, evolucijska antropologinja, kognitivna znanstvenica, članica ekipe Sledilnika za covid-19. Sodelavka v znanstveni redakciji Radia Študent, soavtorica podkastov o koroni na Valu 202. Ena najbolj jasnih razlagalk pandemije pri nas, ki si zmore zapisati tudi: "V preteklem letu in pol sem naredila veliko napak pri poročanju o covidu. Moja največja napaka je gotovo obveščanje mladih o morebitnih redkih zapletih po prejemu cepiv Janssen in AstraZeneca. Če si glede cepljenja še vedno zadržan ali zadržana, vse je okej. Če imaš vprašanje, sem tukaj." K pogovoru jo je povabila Tjaša Škamperle.
Mogoče ste tudi vi med obiskovalci spletne strani covid19 sledilnik.org. Ta od marca objavlja podatke o epidemiji pri nas. Postala je verodostojen vir informacij. Zakaj so podatki ključni tudi za modeliranje in napovedovanje razvoj epidemije, se je Tjaša Škamperle pogovarjala z doktorjem računalništva, nekdanjim profesorjem statistike na Univerzi Columbia, danes podjetnikom v ZDA, Aleksom Jakulinom. Po izbruhu epidemije v ZDA je prišel domov, v Sežano.
Tokrat se v jezikovnem kotičku ukvarjamo z našo zdravstveno situacijo. Kako zapisujemo in izgovarjamo besede, kot so kovid, koronavirus, koronavirusna bolezen ali covid-19? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
V tokratni oddaji smo najprej odpluli v Trst. Ogledali smo si ekološko razstavo, namenjeno današnji dobi vseprisotne plastike v oceanih. Odprli so jo ob letošnji tradicionalni jadralski regati Barcolana, ki je bila sicer v svoji več kot petdeset letni zgodovini prvič odpovedana. Odpihnil pa je ni novi koronavirus, temveč premočna burja. Preverili smo tudi, kako se v Trstu plastičnih odpadkov lotevajo na inovativen način, s tako imenovanimi morskimi koši. Na srednji pomorski šoli v Portorožu pa smo si med drugim ogledali novo sodobno opremljeno učilnico ladijskega zdravstva. Gre za pomembno pridobitev, poudarjajo na pomorski šoli. Več o vsem pa izveste v oddaji. Foto: Razstava o morju plastike v Trstu (arhiv avtorice razstave Elisabette Milan)