Iskanje
Podnebne spremembe in čezmerni turizem narekujejo učinkovito in dejavno varovanje zaščitenih območij. V Krajinskem parku Strunjan so v zadnjem letu in pol vložili slabega pol milijona evrov, s katerimi so izboljšali stanje občutljivega ekosistema in oživili del kulturne krajine. Uravnali so dotok vode v morski laguni Stjuža, ki ga je dvig morske gladine spravil iz ravnovesja. Pot med Belvederjem in Belimi skalami so obogatili z obnovljeno kažeto v tradicionalni suhozidni gradnji. Obenem hitijo s pripravo strokovnih podlag za širitev zavarovanega območja. Načrte za soočanje z izzivi podnebne krize in za zmanjševanje pritiska množičnega turizma v tokratni oddaji Morje in mi predstavlja Lea Širok, ki je k pogovoru povabila direktorja Krajinskega parka Strunjan Marka Starmana.
Krajinski park Strunjan je edino širše zavarovano območje na Slovenskem primorju, ki zajema tudi morski del. Tega odlikuje bogata biotska raznovrstnost, splet izjemnih naravnih in kulturnih danosti pa celotnemu parku daje poseben čar. Celovito ga lahko doživimo na sprehodu po nagrajeni učni poti “Strunjan v podobah morja”. Zato ne čudi, da je tu vse več obiskovalcev in obiskovalk. Tja smo se odpravili tudi v tokratni oddaji Morje in mi, v kateri boste med drugim slišali zakaj v strunjanskem parku razmišljajo, da bi naravni rezervat za nekaj časa povsem zaprli za ribolov, pa tudi, kako nameravajo urediti območje Belevederskih teras.
Do Belih skal v strunjanskem krajinskem parku se lahko sprehodimo ob obali, ali pa se do njih spustimo z vrha klifa. Če izberemo gozdnato pot, ki se začne na Belvederju, bomo na več delih lahko uživali ob izjemnih razgledih na morje. In odkar so jo na novo uredili, je za sprehode prijetna tudi ob slabšem vremenu. Obnova poti je primer dobre prakse varovanja narave skozi kulturno dediščino tega dela Sredozemlja. Krajinski park Strunjan je prav zaradi svojega načrtnega upravljanja z naravno dediščino prvi v Sloveniji prejel znak Inheritura, do Belih skal pa se lahko z nami sprehodite v tokratni oddaji.
