Iskanje
Punk skupina Kuzle je po več kot štiridesetih letih neobstoja dočakala izid dvojne vinilne plošče »VSE JE ISTO«.
Magnifico v poletje vstopa s skladbo v hrvaškem jeziku z naslovom Na obali, ki jo poslušate kot Pesem tedna RA KP. Romantično poletno pesem, primerno za igranje kitare na plaži, po opisu avtorja, spremlja šesturni videospot. V njem se »melodija v srednjem tempu in z ljubezenskim besedilom, ki vabi poslušalca v čudoviti svet žlahtne romantike« ponovi 95-krat. Zakaj in čemu taka meditacija se prepričajte sami na platformi Youtube. S tekočim singlom Magnifico vstopa koncertno turnejo, ki jo je naslovil Poletna romanca. Ta bo potekala v dveh delih: v prvem, poletnem delu, bo obredel skorajda vse slovenske pokrajine z izjemo obale ter Banjaluko in Sarajevo. Drugi del, ki bo potekal jesen pa je zastavljen bolj južno, s kakšnim severnim odmikom. Tudi za skladbo Na obali je Magnifico angažiral svojo stalno ekipo: Na kitari se mu je pridružil Jan Jarni, Jan Gregorka na bas kitari, Matej Kužel na saksofonu, Luka Ipavec na trobenti, Matija Krečič na violini, na bobnih pa njegov brat Aleksander Pešut - Schatzi, ki je prav tako poskrbel za produkcijo. Tokratno izbranko RA KP je predstavil kar sam avtor rubrike, Armando Šturman. Kako in zakaj prisluhnite na spodnji povezavi → Na obali Kako bi, da te zagrlim i da nas niko ne vidi i nakvarno, da te poljubim i da ti smetaju brkovi. I da nam svira fina muzika i da nam ništa ne fali pa da samo negde krenemo i da smo tamo sami ja i ti.. Na obali, gde vetar šapuće ja volim te, tamo gde more dira nebo tu ćemo se i mi dirati. Da li znaš kako čekam dan da se opet pojaviš i da me onako slučajo s leđa zagrliš. Da li znaš kako čekam noć jer mi u snove ulaziš pa te sanjam ljubavi da smo negde sami ja i ti. Na obali, gde vetar šapuće ja volim te, tamo gde more, dira nebo tu ćemo se dirati.
V prvi uri boste deležni pogovora z vsestranskim ustvarjalcem Robertom Šabcem, ki se je v Koper pripeljal iz prestolnice, kjer zadnja leta živi. Sicer pa prihaja iz kraja, ki ga vsi poznamo vsaj po prečudovitih čipkah, skupini Kuzle in rudniku. Na nočni obisk smo ga povabili, ker je konec preteklega leta izdal mladinsko knjigo ŠTIRIPERESNA DETELJICA IN ZAKLAD Z LADJE REX, ki je svojevrsten poklon Izoli, temu čezoceanskemu parniku, ki je povezoval Italijo in ZDA, pa tudi, kot boste slišali, svojevrsten, neizbrisljiv poklon zgodovini. Pogovoru boste lahko prisluhnili takoj po uvodni skladbi idrijske punk zasedbe, ki je delovala med letoma 1979 in 1981.
Vestni lastniki psov raje skrbimo za preventivo kot kurativo pri naših štirinožnih prijateljih. Še zlasti, ko gre za kužne bolezni pri ugrizih klopov. Letos so bili klopi, vsaj na Primorskem, zaradi mile zime ves čas aktivni, čeprav se njihova sezona pričenja na pomlad. V tokratni oddaji boste izvedeli o klopnih boleznih, ki lahko prizadenejo naše pse. V nekaterih primerih so lahko tudi usodne.
Procese, ki sodijo na področje mikrobiologije, so ljudje poznali že pred mnogimi tisočletji. Vendar takrat še niso vedeli, da tako ralične pojave, kot so na primer kužne bolezni ali pa fermentacija piva, povzročajo očem nevidni organizmi. To povezavo je človek spoznal šele z odkritjem enostavnmega mikroskopa v 17-tem stoletju. Danes mikrobiologija sodi med najbolj vznemirljiva znanstvna področja. Maja Kirar j pred mikrofon danes povabila mikrobiologinjo dr. Valentino Turk.
Teden štirinožnega prijatelja v Ajdovščini mladi namenjajo ljubiteljem psov in pasjim prijateljem. Gostili bodo tudi lastnike nekoliko bolj eksotičnih hišnih ljubljenčkov. Veliko dejavnosti namenjajo najmlajšim na likovnem natečaju Moj prijatelj iz živalskega kraljestva, osnovnošolci bodo spoznavali poklice, v katerih sodelujejo psi. Dogajanje, ki bo trajalo vse do nedelje, 11. oktobra, spremlja tudi razstava pasjih portretov Melite Bubek. Fotografinja je v ponedeljek na odprtju pripravila dobrodelni »foto-session« za kužke. K fotografiranju psov in drugih živali jo je vzpodbudila družinska kodrica, ki jo spremlja tudi na delovnem mestu. Loredana Vergan ju je obiskala v Kromberku.
Evropo je leta 1350 prizadela najhujša epidemija kuge v zgodovini. Kužna bolezen, ki jo prenašajo podganje bolhe, je pomorila od 20 do 30 odstotkov prebivalstva. Posebno so bila prizadeta mesta s slabimi higienskimi razmerami, kjer ni bilo kanalizacije in niso odstranjevali odpadkov. Kot domnevne povzročitelje kužne bolezni so preganjali Jude. Na današnji dan leta 1561 se je rodil koprski zdravnik Santorio Santori. Izumil je termometer, higrometer in vrsto naprav, ki jih je uporabljal pri svojih diagnozah in terapijah. Oddajo o znanem Koprčanu je pripravila tudi Ida Kogej. Prisluhnimo odlomku: "Srbija je nastali premor v vojevanju uporabila v to, da je popolnila svojo armado z mladimi novinci in vojaki iz provincij, ki jih je osvojila v balkanskih vojnah, posebno iz Macedonije. Sedaj se vrše samo artilerijski boji, v katerih uporabljajo Srbi francoske topove," tako je Edinost na današnji dan leta 1915 povzela pisanje Vorwärtsa, ta se je skliceval na izjavo ruskega konzula, ki je iz Niša dopotoval v Odeso. "Nemška obrambna linija na zapadu zlomljena, Poulične borbe v Danzigu in Gdinju. Ne bomo položili orožja prej, dokler ne dosežemo svojega cilja - zaobljuba primorskega ljudstva na dan 27. marca." Tako je na današnji četrtek leta 1945 na prvi strani poročal Partizanski dnevnik, ki je povzel tudi članek Ljudske pravice z naslovom Zakaj zadruge - Kakšno korist bo imelo ljudstvo od novega zadružništva v naši demokratični državi? Doberdób je največje slovensko naselje na Doberdobski planoti. V bližnji kraški globeli leži jezero. Na griču Gradišče pa so ostanki rimske naselbine. Ime je nastalo iz tvorjenke 'dobri dol', ki je napačno standardizirana kot Doberdob pod vplivom prebivalstvenega imena, ki se je iz prvotnega Dobrodolci prek Dobrdouci v narečju razvil v Doberdoupci. Doberdób so fašisti preimenovali v Doberdó del lago. V Glasgowu se je na današnji dan leta 1915 rodil pozavnist George Chisholm, ki velja za britanskega očeta tega glasbila v jazzu. Kariero je začel v mestnem plesnem orkestru in se leta 1930 preselil v London, kje je muziciral z ameriškimi velikani jazza: Colemanom Hawkinsom, Fatsom Wallerjem in Bennyjem Carterjem. Prisluhnimo arhivskemu posnetku skladbe Stardust
Poletje leta 1350 je bila Evropa v znamenju grozot najhujše epidemije kuge. Približno tretjino prebivalstva je pomorila kužna bolezen, ki jo prenašajo podganje bolhe. Posebno so bila prizadeta mesta, kjer so ljudje nesnago metali in zlivali kar na ulice. Zdravilci so bili nemočni. Za očiščenje zraka so uporabljali odišavljeno vodo, prirejali so tudi priprošnje in procesije. Kot domnevne povzročitelje kužne bolezni so preganjali Jude. Na današnji dan leta 1915 se je končala druga soška bitka, ki je po 11 dneh bojev terjala kar 90 tisoč žrtev. Italijani so osredotočili napade na goriško mostišče in na kraško planoto, vendar kljub velikim izgubam niso dosegli nič posebnega: na Krasu so osvojili pas, širok od 200 do 600 metrov, med Martinščino in Grižo, na območju Krna pa jim je uspelo osvojiti Batognico. V Slovenj Gradcu se je na današnji dan leta 1945 rodila zgodovinarka Jasna Fisher. Leta 1969 je diplomirala na Filozofski fakuteti v Ljubljani in leta 1978 uspešno ubranila disertacijo o socialni in politični zgodovini delavskega gibanja v Ljubljani od začetkov do leta 1889. Zaposlila se je na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja, ki ga je od leta 1983 vodila. O Slovenski novejši zgodovini, ki je izšla leta 2005, je povedala: Mágozd je gručasto naselje v južnem delu Posoških Julijskih Alp. Leži na robu zakrasele uravnave pod Krasjim vrhom. Vas je dostopna iz Drežnice. Pod njo je nedaleč od sotočja potokov Muhrenk in Kozjak slikoviti slap Veliki Kozjak. Star zapis iz leta 1409 kraj imenuje Namabisgoden, iz leta 1439 pa že Na mali gosden. Prvotno ime Mali gozd se je prek narečne Maugozd razvilo v današnji Mágozd, ki so ga fašisti preimenovali v Magosti. Spominjamo se znamenitega basista in igralca Ladka Korošca, rojenega na današnji dan leta 1920 v Zagorju ob Savi. Leta 1980 se je tako spominjal prvih osnovnošolskih srečanj z glasbo: V 30-letni karieri je v ljubljanski operi odigral več kot 100 različnih vodilnih vlog, zablestel pa je predvsem v komičnih vlogah. Kar 416-krat je nastopil kot Kecal v Prodani nevesti. Prisluhnimo arhivskemu posnetku te opere, v duetu nastopata Ladko Korošec kot Kecal in Rudolf Francl kot Janko. Simfoničnemu orkestru RTV Ljubljana dirigira Samo Hubad
Na današnji dan leta 1775 se je rodil Eugene François Vidocq. Zaradi prestopništva so ga v mladosti zaprli. Kasneje se je odločil, da bo najprej policijski zaupnik, zatem pa inšpektor, ki je s pridom uporabljal svoje nekdanje izkušnje, tako da je leta 1811 postal vodja francoske varnostne službe. Velika uspešnica so bili njegovi Spomini. "Bitka pri Gorici še ni končana. Proti goriškemu predmestju so naperili Italijani včeraj mogočen artiljerijski ogenj. Napad na Sabotin je bil odbit. V predzem1ju Podgore leži na stotine sovražnih trupel. Ob srednji Soči so se vršili le topovski boji," tako je poročala Edinost na današnji dan leta 1915. V Malem dolu pri Komnu se je na današnji dan leta leta 1920 rodil generalmajor Rudi Kodrič - Branko. Leta 1973 se je tako spominjal kljubovanja fašističnemu zatiranju: Leta 1942 je iz italijanske vojske pobegnil k partizanom Kraške čete. Sledila je bleščeča vojaška kariera v štabu devetega korpusa, bil je politkomisar 31-e divizije. Po vojni je bil diplomat, zatem je v Sežani vodil občinsko skupščino in sklad za obnovo Štanjela. "Ob sodelovanju ljudstva skrb za naše kmetijstvo," tako je Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 poročal, da je Kmetijski odsek tržaškega okrožja predložil Zavezniški vojaški upravi poročilo o svojem poslovanju: »Iz vseh navedenih podatkov izhaja, da bo naše gospodarstvo uspevalo edino na ta način, da se ljudstvu dovoli, da ga upravlja samo brez raznih diktiranih kmetijskih ustanov.« Lazarét je bil bolnišnica za okužene z gobavostjo in kugo. Staro tržaško bolnišnico za kužne bolezni so zaradi razširitve pristanišča porušili in leta 1870 zgradili novo na območju med dolino Svetega Jerneja in Tankim rtičem. Po razpadu Avstroogrske so italijanske oblasti stavbo preuredile v vojašnico, danes pa je kompleks namenjen letoviščarjem. V New Yorku se je na današnji dan leta 1970 v družini izseljencev iz Portorica rodila pevka, plesalka, igralka, oblikovalka in modna kreatorka Jennifer Lynn López. Po končani Barchovi plesni šoli je začela nastopati tudi kot pevka, ki je združila latinsko-ameriško in pop glasbo. Leta 1995 je v Hollywoodu posnela prvi film 'Money Train', zaslovela pa je čez dve leti, s filmsko upodobitvijo znamenite pevke Selene. Tedaj je posnela tudi prvo zgoščenko. Prisluhnimo pesmi Let's get loud
