Iskanje
Vsestranski umetnik Rok Vilčnik je z zasedbo Simpatico ustvaril pesem 'Malo po malo'. In tako smo ga povprašali marsikaj o skladbi, ki jo opisujejo kot "svežo ritmično glasbo za popestritev še tako lepega dne, hudomušno življenjsko besedilo za popestritev še tako bolečega slovesa in simpatično glasbeno izvedbo za popestritev še tako poceni zvočnika".
Izola je prva med obalnimi mesti priveze v notranjem mandraču namenila izključno za tradicionalna lesena plovila. Pred desetimi leti so namreč prostor za plastične čolne uspeli zagotoviti izven mandrača. Od takrat malo pristanišče v starem jedru bogatijo batane, pasare, pa tudi veliki štilac z imenom Ampelea. Prav lastniki teh plovil so zagotovilo za ohranjanje te pomorske dediščine in njeno predajanje mlajšim generacijam. Eden od njih je Aleksander Kerin, ki je svojo barko Piros zgradil sam. Les, morje in glasba so tudi sicer lajtmotiv njegovega življenja. V oddajo ga je povabila Lea Širok.
V projektu Zelena kohezija, ki ga podpira Evropska Unija, predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih kohezijskih sredstev . V Izoli se postopoma zaključuje gradnja neodvisnega raziskovalnega inštituta Innorenew, ki raziskuje obnovljive materiale ter trajnostno gradnjo, znanstvena dognanja in dobre prakse pa prenaša tudi v gospodarstvo. Kompleks, ki ga bodo predvidoma dokončali do sredine novembra, bo postal največja lesena stavba v Sloveniji.
Tokratno Kmetijsko oddajo namenjamo trgatvi, ki se je začela že po celotni Primorski. Obeti so dobri, vinogradniki si želijo le še lepega vremena. Oddajo je pripravila Ingrid Kašca Bucik. V oddaji tudi o tem, da ima Slovenija odlične možnosti za razvoj ekološkega kmetijstva, ki med potrošniki pridobiva vedno večji pomen, podpira pa ga tudi EU. Oddaja je nastala v sklopu projekta Zelena kohezija.
Evrovizijca Zala Kralj in Gašper Šantl sta glasbenika, ki sta pred slabim letom dni, to je bilo tik pred koronakrizo, obiskala našo radijsko postajo. Ravno v tistem obdobju sta si nadela ime »zalagasper«. Pred minulimi božičnimi prazniki sta med poslušalce poslala skladbo Sto idej. Pesmi sta dodala še navodila za poslušanje, ki so popolnoma v njunem slogu: "Želiva si, da se ob najini novi pesmi sprostiš, si pripraviš topel čaj ali vročo čokolado, pocartaš svojo sorodno dušo in razmišljaš o vsem, kar se ti je zgodilo lepega." Sto idej je danes dopoldne postala Zimska pesem in pol tega tedna.
Amaterski igralci KUD-a Medvedje Brdo v teh dneh nadaljujejo ponovitve gledaliških predstav na idilični lokaciji na Šinkovčevem griču. Publiko navdušujejo s slovensko klasiko Cirila Kosmača Tistega lepega dne, po katerem je bil posnet tudi film. Nocoj je na sporedu že sedma ponovitev, navdušuje pa, da je na ogled vsake vselej prišlo najmanj 200 ljudi iz Primorske, Notranjske in Gorenjske.
Naslednje minute namenjamo akustiki. Blaž Erzetič iz Nove Gorice, ki se z izdelovanjem butičnih slušalk in ojačevalnikov zanje ukvarja že vrsto let, je izdelal nove male, lesen slušalke in jih poimenoval po grški boginji rajanja Thaliji. Njegovi izdelki so našli pot po vsem svetu in do vrhunskih glasbenikov. Posebnost je, da imajo lesena ohišja in sicer iz lesa iz Trnovskega gozda. Veliko zanimivosti boste izvedeli iz pogovora, ki ga je z Blažem Erzetičem pripravila Ingrid Kašca Bucik.
Na današnji dan leta 1875 se je v Kesswilu rodil švicarski psiholog in psihiater Carl Gustav Jung. Sodeloval je s Sigmundom Freudom, leta 1912 sta se razšla, Jung pa se je posvetil kompleksni analitični psihologiji. V razvoju osebnosti je velik pomen pripisoval tudi kolektivni podzavesti, izoblikovani v zgodovinskem razvoju. Kolektivna podzavest se pojavlja v arhetipih, kot so miti, bajke in verska izročila. "Na Goriškem močen topovski ogenj. Obupni napadi na doberdobsko planoto krvavo odbiti." Tržaška Edinost je na današnji dan leta 1915 še zapisala: "Na fronti ob Soči se je razvoj naše ofenzive v oddelku Krna in kraške planote nadaljeval. Ne oziraje se na načrt sovražnika, da bi s protinapadi odrezal naše levo krilo od soških mostov, smo obdržali vse prvotne postojanke in na nekaterih točkah znatno napredovali. Italijani so zaseli Palagružo." Praznik enotnosti na razvalinah fašizma. Tako je sredin Primorski dnevnik naslovil poročilo iz Trsta ob drugi obletnici padca fašizma: "Ljudstvo zahteva samo svoje pravice: odstranitev fašistov, mir, delo in kruh.« Z deklaracijo iz Potsdama pa so zavezniki zahtevali japonsko predajo. Ameriška križarka Indianapolis je v Tinian na Marianskem otočju pripeljala atomsko bombo. Lepéna je naselje samotnih kmetij, ki leži v ledeniški dolini sredi visokih gora Posoških Julijskih Alp. Okoli 100 metrov visoki dolinski prag jo deli na spodnji in zgornji del. Nekdanje ime Lepenina voda je bojda izpeljano iz slovenske besede 'lepen', v rodilniku 'lepéna' v pomenu "velik rastlinski list", kar je osnova tudi za nekatera poimenovanja rastlin z velikimi listi, naprimer lepénj v pomenu lapuh. Piran je tudi svojstveno filmsko mesto. Na današnji dan leta 1985 ga je obiskal italijanski filmski zvezdnik Marcelo Mastroianni. Takega dogodka seveda Neva Zajc ni mogla zamuditi, zato prisluhnimo odlomku iz arhivskega magnetofonskega zapisa: Pino Massara nam bo zapel skladbico Mastroianni
Priznajmo si, da nam zunanje sanitarije pogosto vzbujajo nelagoden občutek. Plastična kemična stranišča so dobila hudo konkurenco. Na trgu smo namreč zasledili lesena ekološka stranišča, ki za svoje delovanje praktično ne potrebujejo energentov, njihov ekološki izpust pa je ničeln. Eko stranišča Kakis sta nam predstavila inovatorja David Kodarin in Miha Krečič. Z njima se je pogovarjal Blaž Maljevac.
24. Primorski poletni festival je ob morju tudi letos občinstvu prinesel bogato bero Dobrega, Lepega. Pod milim nebom in v gledališkem hramu. Lara Jankovič svoj izbor revolcionarnih pesmi o nesmislu vojn in sovraštva o miru in svobodi, o sožitju in ljubezni predstavila občinstvu v soboto, 24. junija. O tem zakaj prav te pesmi, kako diši svoboda, o njeni ljubezni do glasbe in odra pa se je pred koncertom z igralko in pevko pogovarjala Nataša Benčič
Zakaj še vedno vzgajamo osamljene pse in kakšno škodo nam povzročajo? O tem je Loredana Vergan govorila z Romanom Starmanom iz Pasje šole Burja. Pri njih se tako vodnik kot pes učita lepega vedenja. ki vodnike uči, kako pravilno vzgajati pasje štirinožce.
Jani Kovačevič, Koprčan po rodu, ki že dolgo živi v Luciji, močno pa je povezan z družinsko domačijo v Ocizli pri Kozini, je imel srečo, da je kot najstnik veliko časa preživel s starimi starši. Stari oče, po poklicu mizar, mu je privzgojil ljubezen do lesa, preko njega pa je vzljubil tudi zgodovino in umetnost. In vse to povezal v poklic, ki je to zanj postal šele zadnja leta. A zato toliko bolj zvesto, predano, z veliko radovednostjo in spoštovanjem do vsega, čemur pravimo starine ali antikvitete. Do vsega starega in lepega, kar srečujemo na sejmih, v antikvariatih, starinarnicah, seveda muzejih…zelo pogosto pa na zaprašenih podstrešjih in pozabljenih kleteh. Insula Antiqua je bilo ime njegove starinarnice v Izoli in čeprav tam nima več poslovnega prostora, je ime obdržal. V goste ga je povabila Nataša Benčič.
