Iskanje
Zvezda sobotnega večera v Aareni Stožice je bil seveda Goran Dragić. A sijali so tudi člani Pihalnega orkestra Divača, ki so tam nastopili ob Magnificu. Dirigent Mitja Tavčar o tem, kako je prišlo do sodelovanja?
Praslovan je dokumentarec, ki spremlja življenje in uspeh enega najpomembnejših kantavtorjev nekdanje Jugoslavije, Zorana Predina. Film razkriva njegovo pot od mladosti v Mariboru, kjer se je začel ukvarjati z glasbo, do vrhunca slave s skupino Lačni Franz in solo kariere, ki je iz njega naredila ikono glasbene scene. Film je nastajal 5 let, režiral ga je Slobodan Maksimovič, ki je podpisal številne znane in nagrajene filme: mladinski film Kapa, Nika, Nevidna roka Adama Smitha. Je tudi režiser najbolj gledane tv serije zadnjih desetletij - Primeri inšpektorja Vrenka in številnih dokumentarcev. Zoran Predin pa je - legenda. In o njem v filmu spregovorijo mnogi znani ljudje; Đorđe Balašević, Sašo Hribar, Magnifico, Mef, Vado Kreslin, Đuro, Boris Deđulović, nekaterih tudi žal ni več med nami. Zaradi Zoranovih pesmi so se ne podorčju nekdanje Jugoslavije številni začeli učiti slovenščine. Da so razumeli - pesem. To ni le film o Predinu, je film o časih, ki jih ni več in učna ura zgodovine. Po premieri dokumentarca v kinu Odeon v Izoli se je z Zoranom Predinom in režiserjem Slobodanom Maksimovićem pogovarjala Nataša Benčič.
Magnifico v poletje vstopa s skladbo v hrvaškem jeziku z naslovom Na obali, ki jo poslušate kot Pesem tedna RA KP. Romantično poletno pesem, primerno za igranje kitare na plaži, po opisu avtorja, spremlja šesturni videospot. V njem se »melodija v srednjem tempu in z ljubezenskim besedilom, ki vabi poslušalca v čudoviti svet žlahtne romantike« ponovi 95-krat. Zakaj in čemu taka meditacija se prepričajte sami na platformi Youtube. S tekočim singlom Magnifico vstopa koncertno turnejo, ki jo je naslovil Poletna romanca. Ta bo potekala v dveh delih: v prvem, poletnem delu, bo obredel skorajda vse slovenske pokrajine z izjemo obale ter Banjaluko in Sarajevo. Drugi del, ki bo potekal jesen pa je zastavljen bolj južno, s kakšnim severnim odmikom. Tudi za skladbo Na obali je Magnifico angažiral svojo stalno ekipo: Na kitari se mu je pridružil Jan Jarni, Jan Gregorka na bas kitari, Matej Kužel na saksofonu, Luka Ipavec na trobenti, Matija Krečič na violini, na bobnih pa njegov brat Aleksander Pešut - Schatzi, ki je prav tako poskrbel za produkcijo. Tokratno izbranko RA KP je predstavil kar sam avtor rubrike, Armando Šturman. Kako in zakaj prisluhnite na spodnji povezavi → Na obali Kako bi, da te zagrlim i da nas niko ne vidi i nakvarno, da te poljubim i da ti smetaju brkovi. I da nam svira fina muzika i da nam ništa ne fali pa da samo negde krenemo i da smo tamo sami ja i ti.. Na obali, gde vetar šapuće ja volim te, tamo gde more dira nebo tu ćemo se i mi dirati. Da li znaš kako čekam dan da se opet pojaviš i da me onako slučajo s leđa zagrliš. Da li znaš kako čekam noć jer mi u snove ulaziš pa te sanjam ljubavi da smo negde sami ja i ti. Na obali, gde vetar šapuće ja volim te, tamo gde more, dira nebo tu ćemo se dirati.
Izmed treh pesmi, ki so se na Radiu Koper v letu 2021 največkrat predvajale, so poslušalci izbrali Pesem leta. To je postala Magnificova 'Sonce posijalo'. Skladba je nastala v maju 2021. Poslal nam jo je sin Svetislava iz Like in Belonkranjke Ivane. V zdaj že zelo znanem alpskem šlagerju v refrenu poje takole: "Ko boš oblekla kiklico, me povabila v kamrico, ko sapico ti bo jemalo, takrat bo meni zopet sonce posijalo." Z Magnificom se je pogovorila Mojca Klarič.
V zadnjem avgustovskem tednu so poslušalci Radia Koper za zmagovalko Pesmi in pol izglasovali Pegico slovenskega umetnika, ki pritegne občinstvo vseh starostnih skupin in ga na koncertih popelje v zanimivo mešanico slovensko-angleško-balkanskih besedil. Z Robertom Pešutom oz. Magnificom se je pogovorila Anita Urbančič.
Quantum praedecessores je papeška bula, s katero je papež Evgen III. 1. decembra 1145 pozval k drugi križarski vojni, potem ko je decembra 1144 padla Edessa. Na današnji dan leta 1805 se je v Kobdilju rodil politik in uradnik Josip Fabiani. Po študiju prava na Dunaju se je zaposlil v Bovcu kot uradnik. Leta 1861 je postal deželni poslanec, ko je slovesno odprl meteorološko postajo. Zatem je bil cesarsko-kraljevi okrajni načelnik v Gradiški. "Velika bitka ob Soči se nadaljuje na vsej fronti. Vsi napadi krvavo odbiti, le majhen kos fronte pri Oslavju je bil umaknjen. Italijani napadajo v gostih masah z močno artiljerijo, a brez uspeha," je na današnji dan leta 1915 pisala tržaška Edinost. Ob 95-i obletnici Nogometne zveze Slovenije prisluhnimo našemu športnemu uredniku, Primožu Čeparju: Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst ter Slovansko-italijanska antifašistična unija za Julijsko krajino in Trst sta ob proglasitvi republike Ustavodajni skupščini Jugoslaviji poslala resoluciji: »Prepričani smo, da bo odločna volja prebivalstva Julijske krajine za priključitev k Jugoslaviji, izrečena že na II. zasedanju AVNOJ-a, tudi uresničena,« je na današnji dan leta 1945 pisal sobotni Primorski dnevnik. Prvi december je tudi svetovni dan boja proti aidsu, sindromu pridobljene imunske pomanjkljivosti, ki je prvo žrtev v Sloveniji terjal leta 1986. Njihovo število ni bistveno naraslo. Leta 1994 je Silva Ferletič pred mikrofon povabila okuženega 39-letnega Marjana: Škrílje je gručasto obmejno naselje, ki leži na levem bregu leta 1946 regulirane reke Dragonje. Ime kraja izhaja iz besede 'skril' v pomenu 'kamnite plošče'. Fašistične oblasti so leta 1923 kraj preimenovale v Scrilla. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1965 v družini liških priseljencev rodil pevec Robert Pešut - Magnifico. V 15-ih letih je posnel 6 plošč in zgoščenk. Za film Montevideo je posnel glasbo in lani tako povabil na koncert na koprskem Titovem trgu: Mi pa prisluhnimo skladbi Hir aj kam, hir aj go je
Danes slavimo dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v spomin na dan, ko je leta 1919 vojaška oblast predala upravljanje nad Prekmurjem civilni oblasti, o čemer podrobnje zgodovinarka Metka Fujs: V Mirni peči se je na današnji dan leta 1901 rodil izvedenec za strojništvo Albert Struna. Študiral je na Tehniški fakulteti v Ljubljani, diplomiral pa je v Brnu. Zaposlil se je kot konstruktor v ljubljanskih Strojnih tovaranah in livarnah, leta 1970 se je tako spominjal časov prvih konstrukcij: Abert Struna je kasneje delal v švedski tovarni krogličnih ležajev. Sodeloval je pri Splošnem tehniškem slovarju V Roču se je na današnji dan leta 1906 rodil pravnik in akademik Rudi Kyovsky. Pravo je študiral v Ljubljani, kjer je doktoriral leta 1927. Fašisti so ga leta 1942 internirali v Gonars. Po osvoboditvi je delo nadaljeval v Beogradu. Leta 1950 je postal docent za delovno pravo in socialno varnost na pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je bil soustanovitelj Inštituta za javno upravo in delovna razmerja, kasneje Inštituta za delo. Leta 1971 je o delovnem pravu povedal: Na današnji dan leta 1916 se je končala 6. soška bitka, v kateri je italijanskim napadalcem uspelo zasesai Gorico. V drugi fazi ofenzive so Italijani poskušali še s prodorom preko Banjške planote v Vipavsko dolino, vendar jim ni uspelo. Na zahodni fronti so francoske enote prešle v proti napad pri Verdunu. "V Tržiču je ljudstvo odkrilo velike količine orožja akcijske stranke. Ali je De Gasperi hotel s predlogom, da bi odložili odločitev o vprašanju Trsta, pripraviti možnost novih pohodov? se je na današnji dan leta 1946 spraševal Primorski dnevnik. Sardele: ko pridejo so dobre ocvrte, ko odhajajo, so boljše pražene V Neaplju se je na današnji dan leta 1686 rodil skladatelj in učitelj petja Nicola Antonio Giacinto Porpora. Leta 1710 je v Rimu njegovo opero Berenice pohvalil Georg Friedrich Händel, že čez leto dni je v Neaplju odkril Carla Broschija . Komponiral je na Dunaju, Dresdnu in V Londonu, kjer je vodil italijansko opero. Prisluhnimo odlomku Ifigenije in Aulide, ki so jo krstno uprizorili leta 1735 v londonskem kraljevem gledališču s Farinellijem, posnel pa jo je Ansambel La magnifica comunita pod taktirko Isabelle Lango
