Iskanje
Kaj se ti v resnici dogaja v umu, ko postavljaš vprašanje? Tako se na svoji spletni strani sprašuje ena najbolj veščih spraševalk, kar jih poznamo na Slovenskem. Še več: pogovor z njo je posebno doživetje, izpisani intervju pa sogovorniku ponuja svež, neznan vpogled v samega sebe. In ni jih malo, ki so njeno povabilo k intervjuju sprejeli kot najdragocenejšo nagrado za svoje delo. – Novinarka Delove Sobotne priloge Patricija Maličev je spraševalka, pripovedovalka in raziskovalka skritih kotičkov ljudskih zgodb. Je tudi Goričanka in prebivalka sveta, ki si ne pušča postavljati mej. Janko Petrovec jo je pred dnevi gostil na Pogovornem večeru v Gledališču Koper. Patricija Maličev torej – v oddaji Odprto za srečanja.
Hamo in Tribute 2 Love napovedujejo 20-letnico delovanja z novim singlom S tabo je lepo. Pesem odpira pogled na odnos, ki gre tudi skozi težje trenutke, a vztraja s toplino in z bližino. Motiv ostaja odprt poslušalcu – kdo je tisti, s katerim je lepo, si izbere vsak sam. »Najbrž je bila kaka punca«, o tem, kdo ga je navdihnil, pove Hamo. Izdal nam je delovni naslov že sedmega studijskega albuma, kako je bilo prejšnji teden v Cankarjevem domu, pa tudi, zakaj zasedbe do konca leta ne bo več na odrih.
Ob petkih vlada na občini Sežana poseben delovni utrip. Takrat pride Barbara Ostrouška, ki že dobra tri leta v okviru projekta Erasmus opravlja delo v občinski upravi. Barbara prihaja iz sežanske enote Varstveno delovnega centra Koper. Na začetku so bili prisotni dvomi, kako bo sodelovanje teklo, potem pa je Barbara hitro ugotovila, da je strah odveč. S svojo srčnostjo, vztrajnostjo in toplino vsak petek znova pokaže, kaj inkluzija v resnici pomeni.
Ko pomislimo na meduze, jih večinoma dojemamo kot nadlogo. Kot nekaj, kar opeče ali pokvari kopanje. A kaj, če niso le pasivni prebivalci morja? Zadnje raziskave kažejo, da meduze zaznavajo okolje in si zapomnijo izkušnje. Obenem svet aktivno, lahko bi rekli, radovedno raziskujejo, čeprav nimajo možganov, kakršne imamo mi ali druge živali. "Dolgo smo mislili, da brez sistema, podobnega našemu, tudi inteligence ni. Vendar smo tu odkrili drugačen način tega, čemur pravimo »biti inteligenten,« dognanja zadnjih raziskav pojasnjuje dr. Cinzia Chiandetti z Univerze v Trstu. Uveljavljena psihobiologinja in nevroznanstvenica že vrsto let raziskuje kognitivne sposobnosti živali in ruši predsodke, ki omejujejo naše razumevanje drugih vrst in sobivanje z njimi. V oddajo jo je povabila Lea Širok.
Danes mineva enainosemdeset let od osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, simbola množičnega in sistematičnega poboja Judov in drugih narodov, pa tudi invalidov in političnih oporečnikov. Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta so s slovesnostjo obeležili tudi v evropskem parlamentu. »Želim si, da bi vsi otroci sveta, ker umirajo povsod, tudi v Afriki, lahko živeli tako lepo, kot sem sama živela po drugi svetovni vojni in dočakali starost, kakršno sem jaz. Kajti življenje je lepo, navkljub vsemu,« je evropskim poslancem povedala Tatiana Bucci. Stara je 88 let. Kot komaj šestletno deklico so jo z Reke skupaj z mamo in mlajšo sestro leta 1944 deportirali v Auschwitz-Birkenau. V preddverju Državnega zbora bo do petka na ogled gostujoča razstava Koroškega muzeja iz Celovca z naslovom Hinschaun! Poglejmo. Koroška in nacionalsocializem. Razstava osvetljuje vladavino nacizma na avstrijskem Koroškem med letoma 1938 in 1945 in prvič po vojni celostno in kritično dokumentira nacistične zločine ter vključuje tudi zgodovino koroških Slovencev. V Celovcu deluje edino profesionalno manjšinsko gledališče v Avstriji z imenom Rampa. Ob stoletnici rojstva pisateljice Ingeborg Bachmann so premierno uprizorili predstavo Simultano, nastalo po zbirki njenih kratkih zgodb. Besedila razpirajo feministično kritiko patriarhata kot družbeno-politične ideologije, ki presega vprašanje spola in ostaja presenetljivo aktualna. Ogledali smo si tudi semestrsko razstavo del študentov novogoriške Akademije umetnosti, ki je zavzela tako rekoč vsak kotiček prostorov akademije in razkrila ustvarjalnost ter pestrost idejnih in vizualnih jezikov mlade generacije. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik stkala iz pesmi, ki danes zvenijo kot pomenljiv spomin in opomin na dogodke, ki se človeštvu ne bi smeli zgoditi.
V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo jutri podelili nagrade Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Zlato plaketo za življenjsko delo prejme starosta zborovske glasbe Mitja Gobec, srebrno pa med drugimi igralka, pisateljica in Koprčanka Maja Gal Štromar za pedagoški prispevek v ljubiteljskem gledališču ter kolektiv Piuramaura, ki z umetniško močjo in dvojezičnostjo ohranja slovenska narečja in kulturo v Benečiji. V Gledališču Koper bo v soboto dopoldne živahno zaradi najmlajših. Premiero bo doživela lutkovna predstava Minizaver in Dino: Kaj, kako, zakaj v režiji Jake Ivanca. Avtor besedila o dveh radovednih prijateljih je Jure Karas. V Mestnem gledališču ljubljanskem bo nocoj premiera predstave Besi po motivih romana Fjodorja Mihailoviča Dostojevskega v režiji Janusza Kice. Portret ruske družbe 19. stoletja zajame vse, od boja za oblast do preizpraševanja etičnih meja v človeku. Diego de Brea je režiral in aktualiziral Schillerjevo Marijo Stuart, politično dramo o avtokraciji in strahu pred resnico. Ansambel mariborskega gledališča jo bo premierno uprizoril nocoj. V glasbeni ogrlici Goran Gregorič predstavlja Rona Wooda, legendarnega člana skupine Rolling Stones, ki zna s svojo kitaro pričarati »starodavno umetnost tkanja«.
Vsako leto 26. septembra obeležujemo evropski dan jezikov, ki smo ga na pobudo Sveta Evrope prvič zaznamovali leta 2001. Danes se v 46 državah članicah Sveta Evrope več kot 700 milijonov ljudi spodbuja k učenju jezikov v vseh življenjskih obdobjih – v šoli in zunaj nje. V marsikateri družini pa je večjezičnost pravzaprav del vsakdana. V prihodnjih minutah bomo spoznali štiričlansko slovensko-brazilsko družino Souza Leban iz Tolmina. V svoj dom, poln smeha in glasbe, so sprejeli Marišo Bizjak.
Pred natanko 25-imi leti se je v Logu pod Mangartom zaradi dolgotrajnega deževja sprožil plaz Stože. Dva dni kasneje, 17. novembra malo po polnoči, je ogromna gmota znova zdrsnila. Drobirski tok je zasul zgornji del vasi in najhuje - odnesel sedem življenj. V spomin nanje bo danes v Logu pod Mangartom spominska maša, jutri zvečer pa bodo ob spomeniku prižgali sveče. Država bo, po 25 letih, prihodnji mesec začela s še zadnjo fazo sanacije. V oddaji tudi o tem: - Potrjen vladni predlog proračuna za prihodnje leto. - Okolje ima moč, da žrtev opogumi in nasilje razkrije. - Pred 800 leti so frančiškanski redovniki prišli v Gorico.
Pametni telefoni, računalniki, tablice, pametne ure, celo pametni hladilniki ... včasih se zdi, da so pametne že naprave, mi pa vse manj. Digitalizacija je tu – in z njo cela kopica novosti, ki naj bi nam življenje olajšale. Ampak ali ga res? Če verjamemo oglasom, potem danes skoraj ničesar ne znamo več brez tehnologije. Kuhamo po receptih iz spleta, vadimo z aplikacijami, spimo ob zvoku digitalnega morja in se celo zaljubljamo s pomočjo algoritmov. Ko se pa znajdemo brez signala, je panika hujša kot v času, ko je zmanjkalo kave. Digitalizacija nam res lahko prihrani čas – na primer, ko oddamo davčno napoved z dvema klikoma ali ko v spletni banki plačamo položnice v pižami. Po drugi strani pa nas tudi ujame v svoj svet: v službi gledamo v računalnik, doma v telefon, v prostem času pa – no, preverjamo, koliko korakov smo naredili, na uri, ki nas prijazno opominja, da že pet minut sedimo. Če ste med tistimi, ki imajo aplikacijo za vse – od spanja do zalivanja rož – potem ste gotovo “digitalni prvak”. Če pa vam že misel na posodobitev telefona povzroča nervozo, niste sami. V naši tokratni anketi smo vas zato vprašali: Ste na TI s pametnimi napravami ali bi raje živeli malo bolj analogno – z manj zaslonov, a več resničnosti?
V nedeljo zvečer so v Logu pod Mangartom pri spomeniku prižgali sveče v spomin na žrtve plazu. Mineva namreč 25 let, odkar se je, najprej 15. novembra in nato še enkrat 17. novembra leta 2000, malo po polnoči sprožil plaz. Blatni tok je zravnal zgornji del vasi, povzročil ogromno škode in najhuje, pod seboj pokopal sedem domačinov. Z zadnjo, 4 milijone evrov vredno fazo sanacije po plazu, bo država začela prihodnji mesec. Kot je na terenu ugotavljala Mariša Bizjak, so po četrt stoletja spomini še vedno živi, a domačini raje kot v preteklost zrejo v prihodnost.
V oddajo Odprto za srečanja smo tokrat povabili Marjanco Velišček iz Kobarida, dolgoletno sekretarko tolminskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije. Letos poleti se je upokojila, vendar kljub temu še naprej ostaja dejavna kot prostovoljka. Z Marišo Bizjak sta se spominjali preteklih let, ki so ji dale potrpežljivost, razumevanje in predvsem zavedanje, kako pomembno je, da v vse bolj individualiziranem svetu še vedno ostajamo ljudje - ljudje, ki opazimo drug drugega in si med seboj pomagamo.
Televizijec, radijec in glasbenik Simon Vadnjal v novi skladbi 'Mamo to' zajaha duh ameriškega countryja. Navdih, kot pravi, črpa iz rastoče slovenske skupnosti ljubiteljev Divjega zahoda, ikoničnih avtomobilov, country plesa in glasbe, ki že dolgo ni več le ameriška zgodba. Aktualni singel bo svoje mesto našel tudi na Vadnjalovem prihajajočem drugem albumu avtorske glasbe.
