Iskanje
Priljubljena koča tik pod Mangartskim sedlom bo letos zaprta. Dolgoletna oskrbnika iz Bovca sta se po več kot 40 letih odločila, da s kočo letos ne bosta več upravljala. Koča, ki so jo uredili v nekdanji obmejni stražarnici oz. karavli in odprli leta 1983, je namreč dotrajana, med drugim naj bi bilo tudi več opozoril zdravstvenega inšpektorata. Na Občini Bovec so se zato odločili, da čim prej začnejo z obnovo koče. V oddaji tudi o tem: - Idrija v znamenju 43. Festivala idrijske čipke. - Na Lokvah poteka Mednarodna kiparska rezidenca Wood&Stone&Glass. - V Pliskovici na Krasu tekmujejo mladi kamnoseki.
Dopoldanska seja vlade bo na potniškem terminalu v Kopru. Ministri bodo razglasili 19. maj za dan lipicanca, cerkev Sv. Trojice v Hrastovljah bo postala kulturni spomenik državnega pomena, državno zemljišče bo dobila občina Koper in tako ne bo ovir za pridobitev gradbenega dovoljenja za dvigalo na Markovec. Ministri bodo obiskali več ustanov in podjetij, popoldne bo še srečanje z župani in gospodarstveniki v Lipici. Jutranjiku tudi o tem: - Občina Divača se je uvrstila med 34 najbolj razvitih občin, zato bo na leto izgubila 400 tisoč evrov - Zaposleni v Lesonitu za danes napovedali dveurno opozorilno stavko. - Koprska enota nacionalnega inštituta za javno zdravje začasno na novih lokacijah - Odbojkarice novogoriškega Gen-I Volleyja so dosegle mednarodni uspeh
V Zavodu Modri december Koper, ki se posveča spodbujanju zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma ter bo prihodnje leto obeležil 10 let delovanja, letošnje leto zaključuje v znamenju priznanj in nagrad. Po priznanju za naj prostovoljca in naj mentorice v Mestni občini Koper ter priznanja Face leta enega od njihovih uporabnikov, jim je Zavod za razvoj mobilnosti mladih MOVIT, ki izvaja naloge nacionalne agencije v programih Evropske unije na področju mladine, izročil še priznanje za najboljšo mednarodno mladinsko izmenjavo v programu Erasmus+.
Zaključni koncert festivala Prečkanja – Sconfinamenti, ki ga je v Mestnem gledališču Giuseppe Verdi v Gorici izvedel umetniški vodja festivala, ambasador Evropske prestolnice kulture GO! 2025, pianist Alexander Gadjiev. Povzetek iz koncertnega lista: Klavirski zvezdnik Alexander Gadjiev je poosebljena nadnacionalnost. Rojen v mednarodno družino v Gorici, mestu, ki združuje dve državi, je kmalu razvil izredno sposobnost vpijanja in predelovanja različnih glasbenih slogov ter jezikov. Kot solist je z orkestrom prvič nastopil pri devetih letih, pri desetih pa izvedel prvi samostojni klavirski recital. Pri sedemnajstih letih je z odliko diplomiral in zmagal na prestižnem klavirskem tekmovanju najbolj nadarjenih mladih glasbenikov Italije, Premio Venezia. Zatem je neustavljivo zmagoval na najvidnejših klavirskih tekmovanjih sveta. Mednarodno javnost je nase opozoril leta 2015, ko je prejel prvo nagrado in nagrado občinstva na prestižnem trienalnem mednarodnem tekmovanju Hamamatsu na Japonskem, in nato leta 2017, ko je žiriji predsedovala legendarna Martha Argerich. Leta 2018 je zmagal na prestižnem tekmovanju Svetovni mojstri klavirja v Monte Carlu. Med letoma 2019 in 2022 je bil BBC-jev umetnik nove generacije (BBC New generation Aritst), vmes pa je poleti 2021 usvojil prvo in več drugih nagrad na Mednarodnem pianističnem tekmovanju v Sydneyju, nato tudi drugo mesto in nagrado za najboljšo poustvaritev sonate na 18. Chopinovem tekmovanju v Varšavi. Sydneyjsko tekmovanje mu je odprlo pot na največje odre južne poloble – tako je leto 2022 veličastno sklenil z več kot trimesečno turnejo po Avstraliji in Daljnem vzhodu, leta 2023 pa odigral turnejo po Japonski. Nedavno je z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopil v dunajskem Musikvereinu ter v Firencah z orkestrom in zborom Maggio Musicale Fiorentino pod taktirko slovitega Zubina Mehte. V mesecu novembru je z orkestrom Slovenske filharmonije koncertiral na Japonskem. Koncert je potekal 6. julija 2025. Spored: Ludwig van Beethoven (1770-1827): Šest bagatel za klavir, op. 126 1. Andante con moto, cantabile e compiacevole 2. Allegro 4. Presto 6. Presto - Andante amabile e con moto Claude Debussy (1862-1918): Preludiji za klavir (2. knjiga), L. 123 7. Ploščad za sprejeme v mesečini (La terrasse des audiences du clair de lune) 8. Rusalka (Ondine) 9. Hommage a S. Pickwick esq. P.P.M.P.C. 12. Ognjemet (Faux d'artifice) Béla Bartók (1881-1945): Im Freien, SZ 81 1. With Drums and Pipes 2. Barcaroll 3. Musettes 4. The Night's Music 5. The Chase Modest Petrovič Musorgski (1839-1881): Slike z razstave 1. Promenada 2. Pritlikavec 3. Promenada 4. Stari grad 5. Promenada 6. Tuilerijski vrt 7. Bydlo 8. Promenada 9. Balet piščančkov v lupinah 10. Dva Juda 11. Promenada 12. Tržnica v Limogesu 13. Katakombe: Rimska grobnica, 14. Katakombe: Z mrtveci v mrtvem jeziku 15. Baba jaga ali koča na kurjih nogah 16. Velika kijevska vrata DODATEK: Frédéric Chopin (1810-1849): Mazurka št. 47 v a-molu, op. 68, št. 2 Aleksander Skrjabin (1872-1915): Etuda: Patetico v dis-molu, op. 8, št. 12 Johann Sebastian Bach (1685-1750) / Alexander Siloti (1863-1945): Preludij v h-molu, BWV 855/I
Milan Mandeljc na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku poučuje angleščino. Konec maja je prejel pomembno priznanje Učitelj leta 2025 , v iniciativi Amerške gospodarske zbornice Am Cham, ki poteka že 6 let in ima naslov Učitelj sem! Učiteljica sem!. Ta iniciativa je nastala pod okriljem platforme Partnerstvo za spremembe, tako širijo dobre prakse učiteljev in učiteljic, ki svoje delo čutijo kot poslanstvo, z izjemno predanostjo iščejo najboljše v učencih in so lahko vzor bodočim generacijam učiteljev in učencev. Zmagovalec bo prihodnje leto Slovenijo zastopal na svetovnem izboru Global Teacher Prize. Njegovo sporočilo je jasno: »Z dobrimi učitelji se da spreminjati svet - predvsem svet vrednot mladih.« S predanim delom je Milan Mandeljc postal vplivna figura tudi na mednarodni ravni – kot soavtor državnih tekmovanj, ustvarjalec angleških muzikalov, govorec na mednarodnih konferencah in eden izmed 16 najboljših učiteljev angleškega jezika na svetu. Na radijski pogovr ga je dan po tragičnem dogodku v Gradcu povabila Nataša Benčič.
Natanko pred letom dni je Izrael pretresel nepričakovani morilski pohod oboroženega palestinskega gibanja Hamas. Oči mednarodne javnosti po letu dni ostajajo uprte v Bližnji vzhod. Izrael je odtlej sprožil silovite povračilne ukrepe v Gazi, vojna pa se kljub pozivom k premirju vztrajno širi še v soseščino. V oddaji tudi o tem: -Teden Univerze v Novi Gorici. -Dijaki italijanske narodne skupnosti opozarjajo na prevode maturitetnih izpitov. -V Novi Gorici koncert ob 75. obletnici Radia Koper in podelitev Ježkove nagrade. -Zmagi nogometašev Primorja in Kopra.
Nova proga Divača - Koper bo dvotirna do leta 2030, je danes napovedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Vzporedni levi tir ob nastajajoči novi progi naj bi začeli graditi leta 2026, ocenjena vrednost pa znaša dobrih 354 milijonov evrov. Stara proga bo nato namenjena turizmu, predvidoma kolesarjenju. V oddaji tudi o tem: - Župani obalnih občin podprli ustanovitev tretje slovenske medicinske fakultete. - V Kopru se danes začenja poletni tečaj slovenskega jezika. - Na Sinjem vrhu se je začel 32. Mednarodni likovni simpozij: Slovenija, odprta za umetnost.
Ladja Laho vendarle ne bo šla v razrez! Plovilo z več kot 100-letno tradicijo je, kot kaže, kupil podjetnik Gašpar Gašpar Mišič in ga tako rešil pred uničenjem. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zdaj obljubljajo denar za preureditev ladje v muzej, v istrskih občinah pa se obvezujejo, da bodo ladji zagotovili prostor za trajno namestitev v slovenskem morju. Teme iz nadaljevanja oddaje: - Lesonit v remontu, Ilirska Bistrica v dimu. - Novi digitalizairani kolesarski poti na širšem Goriškem oziroma severnem Primorskem. - Koper gosti mednarodno razstavo o spominu, transformaciji in kolonialni dediščini.
Posnetek prvega dela otvoritvenega koncerta festivala Prečkanja - Sconfinamenti, recital pianista Filippa Gorinija. Ideja o ustanovitvi festivala se je pred dvema letoma porodila pianistu Alexandru Gadjievu, katerega umetniška pot se je v mladosti izrisovala med Gorico in Novo Gorico. Kot umetniški vodja festivala, je v skrbno izbrane objekte tega okolja, povabil izjemno nadarjene in mednarodno uveljavljene mlade glasbenike v svetu klasične glasbe, ki jih imenujejo »zvezdniki v nastajanju«. Letošnji festival je potekal v organizaciji Imaga Sloveniae – Podobe Slovenije ter Glasbene matice Furlanije Julijske krajine, bil pa je tudi del dogajanja Evropske prestolnice kulture GO!2025. Potekal je med 23. junijem in 6. julijem. Pianist Filippo Gorini je občinstvo povabil v svojstveno glasbeno potovanje. V enem zamahu je izvedel cikel treh obsežnih sonat za klavir Franza Schuberta (1797-1828), ki tvorijo enega najbolj samoniklih, globoko izraznih vrhov pianistične literature. Skladatelj jih je ustvaril v zadnjem poletju svojega življenja, leta 1828, star komaj 31 let. Tolikšna enovitost in kompleksnost koncertnega programa je velika redkost, na Goriškem se je zgodila prvič. Komaj 29-letni pianist je povezal občinstvo in svojo virtuoznost v duhovno globino Schubertovih poslednjih glasbenih premišljevanj ter ustvaril večer nadzemske občečloveške kontemplacije. Pred koncertom pa je Filippo Gorini za poslušalke in poslušalce Radia Koper razgrnil svoja razmišljanja o glasbi, o Schubertovih sonatah in tudi o lepotah Goriške. Ta oddaja prinaša posnetek Gorinijeve izvedbe prve od treh zadnjih klavirskih sonat Franza Schuberta. Nadaljevanje koncertnega recitala z izvedbo preostalih dveh sonat sledi v prihodnji oddaji. Koncert je potekal v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica, 23. junija 2025. Spored prvega dela: Franz Schubert: Sonata št. 19 v c-molu, D. 958
Danes se v Uzbekistanu, v mestu Samarkand, začenja generalna konferenca Unesca. 14-dnevno srečanje je pomembno tudi za našo državo, saj bodo delegati odločali o predlogu Slovenije, da se 13. september razglasi za Mednarodni dan jam in krasa. Predlog sta že pred nekaj leti v postopek vložili Mednarodna speleološka zveza in Slovenska nacionalna komisija za Unesco. Pobudniki se nadejajo pozitivne odločitve, saj je predlog v oktobru že dobil podporo članic Izvršilnega odbora Unesca.
Vlada je včeraj obiskala goriško regijo in med drugim sprejela spremembe zakona o vinu, strijala se je s prihodnjimi postopki, s katerimi bo Univerza v Novi Gorici postala javna ustanova. Obisk je sklenila s pogovorom z gospodarstveniki o vplivih evropske prestolnice kulture na razvoj regije. Kot so poudarijali je prihodnost razvoja v čezmejnem sodelovanju. 13. september je postal mednarodni dan jam in krasa; prvič ga bomo obeležili prihodnje leto v Sloveniji. Zadržkov med državami članicami Unesca, da slovenskega predloga ne bi podprle, ni bilo. V oddaji tudi o tem: - KPK začasno ustavila postopke zoper Goloba. - Von der Leyen pred evroposlanci zagovarjala spremenjeno strukturo dolgoročnega proračuna Evropske unije. - V živo spremljamo zadnjo vožnjo ladje Laho. - Košarkarice Slovenije uspešno začele pot na evropsko prvenstvo 2027.
Veliko dni z oznako »mednarodni« ali »svetovni« dan, ki jih obeležujemo po vsem svetu, ima globok pomen, pogosto nas takšni dnevi osveščajo o posebej občutljivih temah. So pa tudi takšni, ki nam narišejo nasmeh na ustnice, recimo Mednarodni dan vpisovanja z velikimi črkami – oziroma International Caps lock day, za ljubitelje računalniških šeg, ki ga obeležujemo 22. oktobra. Vsi vemo, da ima elektronska in spletna komunikacija pravila, prav tako kot osebna komunikacija iz oči v oči. In velike črke v takšni komunikaciji pomenijo, da na nekoga kričimo. Kar ni lepo. Kaj pa je v takšni komunikaciji lepo in tudi prav zelo dobro ve Simona Lečnik Očko, svetovalka in mentorica na področju sodobnega bontona. Na klepet jo je ob tem hecnem mednarodnem dnevu povabila Nataša Benčič.
