Iskanje
V Zavodu Modri december Koper, ki se posveča spodbujanju zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma ter bo prihodnje leto obeležil 10 let delovanja, letošnje leto zaključuje v znamenju priznanj in nagrad. Po priznanju za naj prostovoljca in naj mentorice v Mestni občini Koper ter priznanja Face leta enega od njihovih uporabnikov, jim je Zavod za razvoj mobilnosti mladih MOVIT, ki izvaja naloge nacionalne agencije v programih Evropske unije na področju mladine, izročil še priznanje za najboljšo mednarodno mladinsko izmenjavo v programu Erasmus+.
Natanko pred letom dni je Izrael pretresel nepričakovani morilski pohod oboroženega palestinskega gibanja Hamas. Oči mednarodne javnosti po letu dni ostajajo uprte v Bližnji vzhod. Izrael je odtlej sprožil silovite povračilne ukrepe v Gazi, vojna pa se kljub pozivom k premirju vztrajno širi še v soseščino. V oddaji tudi o tem: -Teden Univerze v Novi Gorici. -Dijaki italijanske narodne skupnosti opozarjajo na prevode maturitetnih izpitov. -V Novi Gorici koncert ob 75. obletnici Radia Koper in podelitev Ježkove nagrade. -Zmagi nogometašev Primorja in Kopra.
Nova proga Divača - Koper bo dvotirna do leta 2030, je danes napovedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Vzporedni levi tir ob nastajajoči novi progi naj bi začeli graditi leta 2026, ocenjena vrednost pa znaša dobrih 354 milijonov evrov. Stara proga bo nato namenjena turizmu, predvidoma kolesarjenju. V oddaji tudi o tem: - Župani obalnih občin podprli ustanovitev tretje slovenske medicinske fakultete. - V Kopru se danes začenja poletni tečaj slovenskega jezika. - Na Sinjem vrhu se je začel 32. Mednarodni likovni simpozij: Slovenija, odprta za umetnost.
Projekt izgradnje drugega tira Divača- Koper zamuja, vprašanje je, če bo vse skupaj končano do marca prihodnje leto. Prav odmikanje roka lahko pripelje do prehitrih in nepremišljenih odločitev pravi Damir Josipovič iz projektnega sveta za civilni nadzor. V oddaji tudi o tem: -Jeseni nova mednarodna šola v Kopru. -Kolesarji iz Benečije in Posočja si želijo ustvariti čezmejno kolesarsko regijo. -Nogometaši Kopra so že na mestu, ki vodi v Evropo.
27. januar je mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Morija druge svetovne vojne je za seboj pustila šest milijonov judovskih žrtev. A če upoštevamo statistične podatke, predvsem kako velik oziroma številčno majhen narod smo Slovenci, je bil slovenski narod še bolj obsojen na uničenje, trdi predsednik taboriščnega odbora Ravensbruck pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB in član stane delegacije Republike Slovenije v Mednarodni zvezi za spomin na holokavst, Matjaž Špat. Slovenci smo bili bistveno dlje izpostavljeni asimilacijskim in uničevalnim težnjam, pravi. Preko 60 tisoč Slovencev je bilo poslanih v uničevalna taborišča, preko 80 tisoč v delovna. 12.346 Slovencev je za vedno ostalo v dimnikih krematorijev, v taboriščih kot so bila Auschwitz, Ravensbruck,… To so neizbrislijve brazgotine slovenskega naroda, poudarja Matjaž Špat, ki pripoveduje o taboriščni izkušnji svoje mame in o tem, zakaj ostaja zvest ohranjevalec spominov.
Jutrišnji dan, 21. februar, je Unesco leta 1999 razglasil za mednarodni dan maternega jezika. Datum je bil izbran v spomin na ubite študente, ki so 21. februarja 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika, bengalščine. Mateja Grebenjak se je z otroki pogovarjala o materinščini. Slišali bomo, katera slovenska beseda je otrokom najbolj všeč in tudi njihovo razmišljanje, zakaj Slovenci uporabljamo različna narečja.
Mednarodni pomorski urad vsako leto obravnava o več kot sto napadov piratov na tovorne ladje. V Sloveniji je pred tremi leti odmevala ugrabitev ladje Glarus švicarskega ladjarja, ki je prevažala pšenico. Ob obalah Nigerije je oboroženim piratom uspelo priti na krov in ugrabiti posadko. Kmalu je slovenska policija sporočila, da je med ugrabljenimi Slovenec - še več: šlo ja za kapitana ladje. Pogajanja za izpustitev so trajala več kot mesec dni. V tem času je ime kapitana ostalo skrito zaradi zaščite družine in pogajanj. In tako je bilo tudi po uspešni izpustitvi konec oktobra leta 2018. Milko Matović se vse od srečnega razpeta ni želel izpostavljati. Zdaj pa je, prav na obletnico ugrabitve, svoje spomine prvič delil z javnostjo - v pogovoru za Primorske novice in Radio Koper. Z njim se je v Kopru, kjer živi in dela, pogovarjala Tjaša Škamperle.
21. februar je mednarodni dan maternega jezika. Tako so ga poimenovali Združeni narodi kot praznik raznolikosti in pestrosti jezikov v svetu in v spomin na ubite študente, ki so na ta dan leta 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika, benegalšćine. Jezikoslovci niso enotni o tem koliko jezikov govorimo na svetu, nekje med 4 in 10 tisoč se giblje ta številka. Nekateri jeziki so materinščina za 50 in več milijonov ljudi, nekateri, kot slovenščina pa precej manj ljudem.V Sloveniji pa imamo tudi druge materne jezike – italijanščino, madžarščino in mnoge druge. Materni jezik je prvi jezik, ki se ga človek nauči v svojem življenju. In danes se je na radijski obisk iz Ljubljane v Koper pripeljal dr. Marko Stabej, redni profesor za slovenski jezik na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in predstojnik Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Še veliko drugih delovnih izkušenj ima – predavateljskih v tujini in doma, raziskovalnih, medijskih in glasbenih, saj gre zadnjih 44 let vsak petek zvečer na vajo s skupino Melanholiki, v kateri poje,igra klaviature in zanje piše pesmi. "Naj živi in mi z njim !", je odgovoril Nataši Benčič na vprašanje, kako bi podčrtal ta mednaordni dan maternega jezika.
Sosednja Italija pri letošnji Evropski kulturni prestolnici sodeluje na pobudo in povabilo slovenske kandidature. Nazadnje je imela svojo prestolnico leta 2019, ko so bile oči mednarodne javnosti uperjene v Matero. EPK je v južnoitalijansko deželo Bazilikata takrat postavil na zemljevid Evrope in sveta. Tako ugotavlja Serafino Paternoster, takratni odgovorni za medijsko promocijo celoletnega dogajanja, danes pa urednik spletnega portala Ecoc News, ki se ukvarja s fenomenom kulturnih prestolnic. Kot je povedal za radio Koper, Matera še danes proizvaja kulturo in ta je tudi po šestih letih temelj gospodarske rasti širšega območja Bazilikate. V naslednji minuti tudi o tem, po čem se bo meril uspeh goriške prestolnice.
Minulo leto sta zaznamovali tudi 120-letnica slovenskega pisatelja Vladimirja Bártola in 85-letnica izida njegova romana Alamut. Jubileju so včeraj v Trstu posvetili mednarodni znanstveni simpozij, ki je potekal pod okriljem Inštituta za civilizacijo in kulturo, Društva slovenskih izobražencev in Slovenskega kluba. V oddaji tudi o tem: - Park Škocjanske jame s pomembnima obletnicama in novo blagovno znamko. - Ob 250. obletnici rojstva Valentina Staniča tudi trijezična publikacija in dokumentarec. - Slovenska rokometašice bodo igrale s Slovakinjami, koprski nogometaši pa z Mariborom.
Skupščina delničarjev novogoriške igralniško-turistične družbe Hit je na predlog uprave in nadzornega sveta sprejela sklep, da se poleg dividend za lani izplača tudi zaostanke prednostnih zneskov iz preteklih poslovnih let. Hit je sicer dividende zadnjič izplačal leta 2019. V oddaji tudi o tem: - Zavod za turizem Trg Vipava išče direktorja. - V Piranu se začenja mednarodni slikarski ex-tempore. - Letošnji Kogojevi dnevi prinašajo deset koncertov in devet krstnih izvedb.
Zapisane so v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, ta pa je bila podlaga za številne mednarodne akte, konvencije, ustave. Poglavitno vodilo deklaracije je bilo, da preseže kulture, religije, pravne sisteme in politične ideologije. Ko so pred 76 leti sprejeli deklaracijo, je prevladoval optimizem, da se bodo človekove pravice v naslednjih desetletjih le še krepile in nadgrajevale. A temu žal ni tako. V oddaji tudi o tem: - Luka Koper je dokončno izbrala podjetje, ki bo podaljšalo prvi pomol na severni strani. - V Izoli bo z občinskimi nepremičninami spet upravljala občina in ne več Komunala. - V Novi Gorici na voljo izobraževalni programi za večjo finančno pismenost.
