Mefova zadnja knjigozvočnica z naslovom NOVELE vsebuje devet avtorskih skladb, ki so nastajale blizu, v Ljubljanski 45, in daleč stran, na Kanarskih otokih. OSTALO JE BOLJ MALO … Kozarec iluzij je naslov skladbe, ki nam jo Mef z albuma Novele poklanja na letošnjo pomlad Težko ga je iztrgati izpred lastnega praga, ki je že nekaj časa torišče občekulturnega in družbenega življenja, ne samo za Izolane. In če že, potem naj bo za vraga to snemanje in ustvarjanje. Tam, na Kanarskih otokih, Draga Misleja Mefa niti Atlantika prelesti niso zvabile v svoja nedrja. Niti obutega ne, kaj šele, da bi prst pomočil v neskončno modrino. Je pa zato v rubriki Pesem tedna predstavil morda najglobljo in najbolj povedno skladbo z albuma Novele. Tisto z naslovom Kozarec iluzij. KOZAREC ILUZIJ Sploh ne vem zakaj, ker ni me strah, in vem, da sploh ne bo nastal noben preplah. In vendar to počnem, čeprav ne vem zakaj najraje ko sem sam natočim na skrivaj Kozarec iluzij, pozabljenih spoznanj, ker tukaj ni nihče dočakal svojih sanj. Mi smo generacija propadlih idealov, od vsega kar živeli smo, ostalo je bolj malo. Izsanjale so se na rjuhah nostalgije, zlorabljene sirene nekakšne poezije. Prihodnost pa hlapi, polzi nam med rokami in vedno manj nas je da bi še spili z nami. Kozarec iluzij … Sploh ne vem zakaj, se skrivam kot šofer, ko si natočim na skrivaj, kot kakšen dezerter. V kozarcu iluzij sem našel ideale, minister pa svari da sanje niso zdrave. Naenkrat, kar tako, smo padli v nove čase vemo vse o vseh živimo pa vsak zase. Mi smo generacija propadlih idealov, od vsega kar živeli smo, nič nam ni ostalo.