Iskanje
Tokrat predstavljamo tri solinarje, tri prijatelje iz Sečoveljskih solin: Slovenca Matjaža Lužnika, Francoza Vianneya Lefebvra in Mehičana Francisca Betanzosa. Družita jih solinarsko delo z osemstoletno tradicijo ter strast, ljubezen do umetnosti in ustvarjanja. Izrazili so jo na skupni fotografski razstavi z naslovom "Mi smo solinarji /noi siamo salineri /somos salineros /nous sommes paludiers /we are salters, ki je do maja na ogled v centru za obiskovalce Krajinskega parka Sečoveljske soline Caserma. Tam se je z avtorji o razstavi, njihovemu umetniškemu izražanju in solinarskemu delu pogovarjala Lea Širok.
Ribiči, ki uveljavljajo izpad dohodka zaradi nezmožnosti ribolova, bodo skupaj prejeli nekaj več kot 150 tisoč evrov nadomestila. Zaradi nerešenega vprašanja meje s Hrvaško je ribolov na morju otežen. Pogoj za dodelitev nadomestila je bil, da je bilo za ribiško plovilo v lanskem letu oddanih najmanj 20 ladijskih dnevnikov in da so z njim ulovili najmanj 500 kilogramov rib. V oddaji tudi o tem: - V Biljah in Kostanjevici sončni elektrarni za šolo in vrtec. - V desetih primorskih knjižnicah zaključili akcijo Primorci beremo. - Državni gozdovi bolnišnicam podarili božične smrečice.
Trenutno najbolj vroči glasbeni novinci Masharik, ki so maja letos v polni Katedrali Kina Šiška uspešno izdali svoj prvenec, predstavljajo novi singel Na dnu morja. O skladbi se je razgovorila Maša Bogataj.
Galerija Salsaverde je majhna, a izredno prikupna galerija v starem mestnem jedru Izole, nedaleč od ulice, v kateri najdemo izolsko legendo - Mefa. Ponaša se s pogledom na morje, od katerega je oddaljena zgolj 30 metrov, zadnjih nekaj let pa tudi z zelo raznolikim programom, ki presega likovne okvire. V njej prirejajo tudi koncerte, literarne večere, predavanja, delavnice, festivale, likovne kolonije, filmske večere in potopise. Program oblikujeta mož in žena, glasbenik in likovnik Miha Erič ter menedžerka v kulturi Natalija Šepul Erič.
V Naravni rezervat ob izlivu Soče se je nedavno vrnila vidra, ki je v 60. letih prejšjega stoletja takorekoč izginila iz sosednje Furlanije. Pred dvema desetletjema se je proti morju začela širiti tako iz okolice Trbiža, kot iz Slovenije, pojasnjujejo v Naravnem rezervatu. Kot pravijo, je tudi to znak dobrih praks za zaščito in ohranjanje biodiverzitete, ki jih znatno podpira Evropska unija. Zavarovana in druga območja od italijanske Chiogge do skrajnega konca slovenske obale zdaj sodelujejo v čezmejnem evropskem projektu Posedione, ali Pozejdon. Strokovnjaki z obeh strani meje bodo skupaj preverjali, kako ohraniti in izboljšati pestrost življenja, ki ga ogrožata tako pritisk obiskovalcev, kot podnebne spremembe. Kaj konkretnega bo Pozejdon prinesel Severnemu Jadranu v prihodnjih treh letih pa je za tokratno oddajo preverila Lea Širok.
Kako uveljaviti mejo na morju, ki jo je določil arbitražni sporazum, so se ribiči v petek v Piranu pogovarjali z vladno skupino. Prejšnji konec tedna so na mlajše prenašali svoje znanje o konzerviranju sardel in sardonov po starem in poželi navdušenje vseh: tistih, ki so ribe le poskusili, kakor tudi udeležencev delavnice. Naravoslovec in pionir slovenskega športnega potapljanja Ljudevit Kuščer pa bo vendarle dobil svojo ulico.
Kako uveljaviti mejo na morju, ki jo je določil arbitražni sporazum, so se ribiči v petek v Piranu pogovarjali z vladno skupino. Prejšnji konec tedna pa so na mlajše prenašali svoje znanje o konzerviranju sardel in sardonov po starem in poželi navdušenje vseh, ki so ribe poskusili, pa tudi udeležencev delavnice. Naravoslovec in pionir slovenskega športnega potapljanja Ljudevit Kuščer bo dobil svojo ulico. Vse podrobnosti o naštetih temah pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Začetek junija je obarvan z zelenimi temami. Označujeta ga namreč dva pomembna naravovarstvena dneva. To sta Svetovni dan okolja, 5. junij, in Svetovni dan oceanov, 8. junij. Prav slednjemu smo pozornost namenili v tokratni oddaji Morje in mi. Znova bomo opozorili na pereče vprašanje onesnaževanja svetovnih morij s plastiko, a bomo tokrat dodali kanček humorja. Pri tem nam bosta pomagali avtorici razstave Morje plastike, ki jo v portoroškem Monfortu gosti Pomorski muzej. Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj iz ekološko-kulturnega društva Smetumet namreč to, sicer zelo resno vprašanje, naslavljata tudi skozi duhovite zgodbe plastičnih in drugih smeti, ki so jih zbrali med čistilnimi akcijami ob obalah Jadrana. Preko razstavljenih infoplastik, kot sta jih poimejnovali, pa obiskovalcem ponujata sicer suhoparne statistične podatke. Med drugimi tudi tega, da vsak prebivalec Slovenije na leto še vedno 'pridela' 67 odpadnih plastenk - zgolj vode. Izvirni in družbeno angažirani ustvarjalki, ki znata smeti preobraziti v glamurozne izdelke, je v oddajo povabila Lea Širok. Začetek junija je obarvan z zelenimi temami. Označujeta ga namreč dva pomembna naravovarstvena dneva. To sta Svetovni dan okolja, 5. junij, in Svetovni dan oceanov, 8. junij. Prav slednjemu smo pozornost namenili v tokratni oddaji. Znova bomo opozorili na pereče vprašanje onesnaževanja svetovnih morij s plastiko, a bomo tokrat dodali kanček humorja. Pri tem nam bosta pomagali avtorici razstave Morje plastike, ki jo v portoroškem Monfortu gosti Pomorski muzej. Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj iz ekološko-kulturnega društva Smetumet namreč to, sicer zelo resno vprašanje, naslavljata tudi skozi duhovite zgodbe plastičnih in drugih smeti, ki so jih zbrali med čistilnimi akcijami ob obalah Jadrana. Oddaja je nastala kot del projekta zelena kohezija, ki predstavlja dobre prakse na področju razvoja in zaščite okolja ter spodbuja skupni premislek o pomenu in prioritetah kohezijske politike, glavne naložbene politike Evropske unije.
Varujmo morje. Preprost napis, ki pove vse. Na to opozarjajo tudi prenovljene table vzdolž slovenske obale. Na šestih točkah so jih postavili ob zaključku letošnjega šestega foruma EUSAIR, ki se je zaradi pandemije 12. in 13. maja 2021 deloma odvil v Portorožu, večinoma pa na spletu. Na njem je več kot tisoč udeležencev iz desetih držav evropske jadransko-jonske makroregije razpravljalo o skupnem načrtovanju pobud za krepitev zelenega in modrega razvoja 'na obalah skupnega morja'. Veliko pozornosti so namenili tudi podnebnim spremembam, ki kličejo po hitrem in učinkovitem ukrepanju. Tudi vzdolž slovenske obale. Podrobneje o teh vprašanjih pa v tokratni oddaji.
Varujmo morje. Preprost napis, ki pove vse. Na to opozarjajo tudi prenovljene table vzdolž slovenske obale. Na šestih točkah so jih postavili ob zaključku letošnjega šestega foruma EUSAIR, ki se je zaradi pandemije 12. in 13. maja 2021 deloma odvil v Portorožu, večinoma pa na spletu. Na njem je več kot tisoč udeležencev iz desetih držav evropske jadransko-jonske makroregije razpravljalo o skupnem načrtovanju pobud za krepitev zelenega in modrega razvoja 'na obalah skupnega morja'. Veliko pozornosti so namenili tudi podnebnim spremembam, ki kličejo po hitrem in učinkovitem ukrepanju. Tudi vzdolž slovenske obale. Podrobneje o teh vprašanjih pa v tokratni oddaji.
V oddaji Odprto za srečanja je nocoj naša gostja Maja Križmančič, Primorka iz Šempetra, ki že vrsto let živi ob morju in je že poldrugo leto direktorica Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Brdo. Že od mladih nog svoje življenje posveča turizmu in je na tem področju prehodila vse stopničke od restavracijske vajenke do direktorice. V goste jo je povabila Nataša Benčič.
Tokrat smo se odpavili v tržiško ladjedelnico Alto Adriatico Custom. Tam namreč temeljito obnavljajo jadrnico Galeb, ki sta jo baletnika Pia in Pino Mlakar že skoraj pred tremi desetletji podarila Pomorskemu muzeju. Kot so nam povedali priznani tržiški ladjedelski mojstri, bo Galeb po prenovi spet lahko jadral in se celo udeleževal regat tradicionalnih plovil. Kljub temu, da so nekatere dele morali nujno zamenjati, so skoraj v celoti ohranili Galebovo dušo, poudarjajo. Kako poteka prenova, in kdaj bo jadrnica privezana pred Pomorskim muzejem v Piranu, je preverila Lea Širok.
