Iskanje
Koprsko Društvo Pina je letos oblikovalo pet čezmejnih poti, ki povezujejo atraktivne lokacije, izboljšane s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev, namenjenih čezmejnim projektom. Predstavljamo jih ob julijskih sredah, danes pa je na vrsti še zadnja. Ta povezuje nov multimedijski center v kraju Santo Stefano di Cadore na severu Dežele Benečija z Naravnim rezervatom ustja reke Soče. In prav tja - k nenavadnemu izlivu naše alpske smaragdne lepotice - se je zapeljal Janko Petrovec. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Akvarij Piran je del Centra znanosti Univerze na Primorskem, ki združuje različne enote, namenjene predstavitvi znanstveno-raziskovalnega dela širši javnosti. Poleg prikazovanja bogatega podvodnega sveta se akvarij osredotoča na izobraževanje, raziskovanje, ozaveščanje javnosti ter varstvo morskega okolja. Že več kot 60 let predstavlja okno v svet pisanega morskega življenja. Čeprav nima veliko prostora, je v njem dom našlo okoli 140 organizmov iz severnega Jadrana. Delovanje Akvarija Piran je predstavila vodja Manja Rogelja. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Globoko morje je eno zadnjih neraziskanih in nedotaknjenih območij našega planeta – dom edinstvenih bitij in ključni zaveznik v boju proti podnebnim spremembam. Na njegovem dnu pa so tudi redke rudnine, ki so nujne za izdelavo visokotehnoloških naprav - od pametnih telefonov do vojne industrije. Korporacije zato vse bolj pritiskajo, da bi jih lahko izkoriščale. Strokovnjaki svarijo: globokomorsko rudarjenje prinaša preveliko tveganje za ekosisteme. Škoda bi bila nepopravljiva. Gre za naravno bogastvo, ki pripada vsem. Koalicija 32 držav zato zahteva moratorij. Greenpeace poziva tudi Slovenijo, naj se jim pridruži, in zbira podpise pod peticijo.
V galeriji Caserma v sečoveljskih solinah so sredi oktobra odprli razstavo likovnih del akademske slikarke Fulvie Zudič »Evaporazione / Izhlapevanja«. Avtorici so soline večni navdih, rodila se je tik ob njih in še zdaj živi s pogledom nanje. Boli jo, da je ta dialog med človekom in naravo, ki je obenem dialog med tradicijo in sodobnostjo, prepuščen pozabi. Zato želi v likovni govorici utrgati pozabi vse, kar soline pomenijo za naše zanamce. Razstavo, ki je v prvem delu črno bela, v drugem pa spet zažarijo močne barve, spremljajo zvoki narave - piš burje, zvok morja, a tudi posneti glas Fuvijinega očeta, ki je vse življenje delal v solinah in posnel spomine na vsakdanja opravila in življenje v njih. Zvočno podobo razstave je oblikoval Andrej Antonič, raziskovalec ter zvočni in video umetnik. Fulvia Zudič je dolga leta skrbela za kulturni program italijanske skupnosti v Piranu, nedavno pa se je upokojila in zdaj bo časa za likovno ustvarjanje veliko več. V svojih delih, ki se večinoma dotikajo istrske arhitekture in njene narave, želi ukrasti pozabi vsaj tisto, kar se da rešiti - spomin na stavbe, ljudi, način življenja, hrano, terminologijo. Tudi besede najdejo pot na njene slike in tako ostanejo zapisane - za vedno. Razstava Evaporazione/Izhlapevanje je v solinah na ogled do 18.januarja. S Fulvio Zudič se pogovarja Nataša Benčič.
Ribiči, ki uveljavljajo izpad dohodka zaradi nezmožnosti ribolova, bodo skupaj prejeli nekaj več kot 150 tisoč evrov nadomestila. Zaradi nerešenega vprašanja meje s Hrvaško je ribolov na morju otežen. Pogoj za dodelitev nadomestila je bil, da je bilo za ribiško plovilo v lanskem letu oddanih najmanj 20 ladijskih dnevnikov in da so z njim ulovili najmanj 500 kilogramov rib. V oddaji tudi o tem: - V Biljah in Kostanjevici sončni elektrarni za šolo in vrtec. - V desetih primorskih knjižnicah zaključili akcijo Primorci beremo. - Državni gozdovi bolnišnicam podarili božične smrečice.
Trenutno najbolj vroči glasbeni novinci Masharik, ki so maja letos v polni Katedrali Kina Šiška uspešno izdali svoj prvenec, predstavljajo novi singel Na dnu morja. O skladbi se je razgovorila Maša Bogataj.
Tokrat predstavljamo tri solinarje, tri prijatelje iz Sečoveljskih solin: Slovenca Matjaža Lužnika, Francoza Vianneya Lefebvra in Mehičana Francisca Betanzosa. Družita jih solinarsko delo z osemstoletno tradicijo ter strast, ljubezen do umetnosti in ustvarjanja. Izrazili so jo na skupni fotografski razstavi z naslovom "Mi smo solinarji /noi siamo salineri /somos salineros /nous sommes paludiers /we are salters, ki je do maja na ogled v centru za obiskovalce Krajinskega parka Sečoveljske soline Caserma. Tam se je z avtorji o razstavi, njihovemu umetniškemu izražanju in solinarskemu delu pogovarjala Lea Širok.
Eno večjih praznovanj na Primorskem pripravlja Javni zavod za turizem Miren Kras, ki napoveduje dober obisk. Zaradi odsotnosti predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidije Jerkič bo njen govor prebral generalni sekretar zveze Boštjan Medik. Tudi letos se - kot je napovedal župan Mauricij Humar - v Opatjem selu obeta bogat kulturni in glasbeni program. V oddaji tudi o tem: - Turistični ponudniki ob morju si manejo roke. - Na vadišču Poček prihodnji teden velika vojaška vaja. - Predstava Brezmejno telo se seli na Cerje.
Kako uveljaviti mejo na morju, ki jo je določil arbitražni sporazum, so se ribiči v petek v Piranu pogovarjali z vladno skupino. Prejšnji konec tedna so na mlajše prenašali svoje znanje o konzerviranju sardel in sardonov po starem in poželi navdušenje vseh: tistih, ki so ribe le poskusili, kakor tudi udeležencev delavnice. Naravoslovec in pionir slovenskega športnega potapljanja Ljudevit Kuščer pa bo vendarle dobil svojo ulico.
Kako uveljaviti mejo na morju, ki jo je določil arbitražni sporazum, so se ribiči v petek v Piranu pogovarjali z vladno skupino. Prejšnji konec tedna pa so na mlajše prenašali svoje znanje o konzerviranju sardel in sardonov po starem in poželi navdušenje vseh, ki so ribe poskusili, pa tudi udeležencev delavnice. Naravoslovec in pionir slovenskega športnega potapljanja Ljudevit Kuščer bo dobil svojo ulico. Vse podrobnosti o naštetih temah pa lahko slišite v tokratni oddaji.
V Naravni rezervat ob izlivu Soče se je nedavno vrnila vidra, ki je v 60. letih prejšjega stoletja takorekoč izginila iz sosednje Furlanije. Pred dvema desetletjema se je proti morju začela širiti tako iz okolice Trbiža, kot iz Slovenije, pojasnjujejo v Naravnem rezervatu. Kot pravijo, je tudi to znak dobrih praks za zaščito in ohranjanje biodiverzitete, ki jih znatno podpira Evropska unija. Zavarovana in druga območja od italijanske Chiogge do skrajnega konca slovenske obale zdaj sodelujejo v čezmejnem evropskem projektu Posedione, ali Pozejdon. Strokovnjaki z obeh strani meje bodo skupaj preverjali, kako ohraniti in izboljšati pestrost življenja, ki ga ogrožata tako pritisk obiskovalcev, kot podnebne spremembe. Kaj konkretnega bo Pozejdon prinesel Severnemu Jadranu v prihodnjih treh letih pa je za tokratno oddajo preverila Lea Širok.
Začetek junija je obarvan z zelenimi temami. Označujeta ga namreč dva pomembna naravovarstvena dneva. To sta Svetovni dan okolja, 5. junij, in Svetovni dan oceanov, 8. junij. Prav slednjemu smo pozornost namenili v tokratni oddaji Morje in mi. Znova bomo opozorili na pereče vprašanje onesnaževanja svetovnih morij s plastiko, a bomo tokrat dodali kanček humorja. Pri tem nam bosta pomagali avtorici razstave Morje plastike, ki jo v portoroškem Monfortu gosti Pomorski muzej. Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj iz ekološko-kulturnega društva Smetumet namreč to, sicer zelo resno vprašanje, naslavljata tudi skozi duhovite zgodbe plastičnih in drugih smeti, ki so jih zbrali med čistilnimi akcijami ob obalah Jadrana. Preko razstavljenih infoplastik, kot sta jih poimejnovali, pa obiskovalcem ponujata sicer suhoparne statistične podatke. Med drugimi tudi tega, da vsak prebivalec Slovenije na leto še vedno 'pridela' 67 odpadnih plastenk - zgolj vode. Izvirni in družbeno angažirani ustvarjalki, ki znata smeti preobraziti v glamurozne izdelke, je v oddajo povabila Lea Širok. Začetek junija je obarvan z zelenimi temami. Označujeta ga namreč dva pomembna naravovarstvena dneva. To sta Svetovni dan okolja, 5. junij, in Svetovni dan oceanov, 8. junij. Prav slednjemu smo pozornost namenili v tokratni oddaji. Znova bomo opozorili na pereče vprašanje onesnaževanja svetovnih morij s plastiko, a bomo tokrat dodali kanček humorja. Pri tem nam bosta pomagali avtorici razstave Morje plastike, ki jo v portoroškem Monfortu gosti Pomorski muzej. Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj iz ekološko-kulturnega društva Smetumet namreč to, sicer zelo resno vprašanje, naslavljata tudi skozi duhovite zgodbe plastičnih in drugih smeti, ki so jih zbrali med čistilnimi akcijami ob obalah Jadrana. Oddaja je nastala kot del projekta zelena kohezija, ki predstavlja dobre prakse na področju razvoja in zaščite okolja ter spodbuja skupni premislek o pomenu in prioritetah kohezijske politike, glavne naložbene politike Evropske unije.
