Predlogi

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Iskalnik: mejni prehodi

Primorski dnevnik Bodo zaradi zapore vipavske hitre ceste tovornjaki vozili po regionalki?

19.11.2024

Zaradi napovedane zapore vipavske hitre ceste je Odbor za promet pri evropskem teritorialnem združenju, v katerem sodelujejo predstavniki obeh Goric in Šempetra, včeraj sklenil, da na pristojne naslovi pismo. Ker želijo omejiti posledice zapore za čezmejni logistični sektor, predlagajo izjemo. Tovornim vozilom z ustreznim dovoljenjem naj se dovoli vožnja po regionalni cesti, namesto obveznega obvoza čez mejni prehod Fernetiči. Ostali poudarki oddaje: - Pedagoška fakulteta v Kopru praznuje 50 let. - Do konca leta bodo obnovili prostore nekdanje šole v Velikem Dolu. - V Novi Gorici se jutri začenja se Sončkov dan.

Sen znala jes Zakaj se mejni prehod imenuje Lazaret?

25.01.2021

Šavrinko Nadjo je zanimalo, zakaj se mejni prehod v Ankaranu imenuje Lazaret. Odgovorila ji je sodelavka Inštituta za zgodovinske študije pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, dr. Urška Bratož.

Primorski dnevnik Sindikati v Rožni dolini pozvali k odpravi nadzora na meji

29.04.2024

Na nekdanjem mejnem prehodu Rožna dolina so se danes srečali predstavniki sindikatov Slovenije in Furlanije Julijske krajine. Čezmejno srečanje že tradicionalno poteka tik pred praznikom dela, da bi še posebej opozorili na številna nerešena vprašanja, s katerimi se sooča več tisoč delavcev, ki si kruh služijo na drugi strani nekdanje meje. Državi so v prvi vrsti pozvali k ukinitvi nadzora na meji, ki ovira prost pretok delovne sile in blaga. V oddaji pa tudi: - V Ankaranu so ponovili razpis za oddajo dveh lokalov na plaži. - Slovenski in italijanski strokovnjaki v skupne raziskave za izboljšanje varstva in upravljanja severnega Jadrana. - Zvonovi v Dolini spet zvonijo.

Dopoldan in pol Gasilski camino po severnem Primorskem z Jožkom Dakskoblerjem

02.08.2024

Sredi julija se je Jožko Dakskobler iz Podbrda odpravil po poti gasilskega camina po severnem Primorskem. Ne, ne gre za nobeno uradno romarsko pot, temveč cilj, ki si ga je zastavil sam že pred časom in oblikoval več etap, dolgih tudi po 40 kilometrov. Obiskal bo vseh 42 prostovoljnih gasilskih društev na tem območju in skupno prehodil kakšnih 800 kilometrov. Dolgoletnega predsednika regijskega sveta pri Gasilski zvezi Slovenije za severnoprimorsko regijo, nekdanjega dolgoletnega poveljnika tolminske gasilske zveze in občinskega štaba civilne zaščite, gonilno silo gorskega maratona štirih občin, lokalnega vodnika po nekdanji Rapalski meji, ljubitelja zborovskega petja, narave, gora ter Baške grape in Slovenije nasploh je na poti po gasilskem caminu ta torek ujela Mariša Bizjak.

Primorski kraji in ljudje Mejna reka Idrija

20.11.2022

Franc in Zoran Jerončič, oče in sin z vedno tlečo željo po zapisovanju etnološkega, zgodovinskega in jezikovnega bogastva, sta spet združila moči in izdala že peto knjigo. Mejna reka Idrija je njen naslov, gre za zgodovinsko raziskovalno delo, vsebuje pa tudi pripovedi o dogodkih, povezanih prav z reko Idrijo. Zoran Jerončič je za knjigo opravil vse terensko delo in prehodil dobrih 25 kilometrov ter lociral in opisal vse mline, mostove, tolmune in pritoke ob reki. Spremno besedo h knjigi je prispeval zgodovinar iz Ročinja, Robert Devetak, v kateri je orisal zgodovinsko dogajanje povezano z reko, ki je morda edinstvena v Evropi, saj po njej meja poteka več kot 500 let. Oddaja je pripravil Boštjan Simčič.

Primorski kraji in ljudje Aldo Rupel: Slovenski obraz Gorice je zamolčan

11.02.2024

V Gorici je v pred kratkim izšel trojezični vodnik z naslovom Slovenski obrazi Gorice, Po sledeh tisočletne prisotnosti. V njem so predstavljeni štirje sprehodi mimo krajev, zgradb in drugih točk, ki opozarjajo na prisotnost Slovencev. Ti so tu že več stoletij vendar obiskovalci in turisti v središču mesta tega ne bodo opazili saj nikjer ni vidne dvojezičnosti, ki bi opozarjala na slovensko sobivanje. Avtor vodiča Aldo Rupel v njem predstavi tudi čez sto slovenskih poimenovanj ulic in okolišev v goriški občini. Meni, da bodo nad njimi najbolj presenečeni italijanski someščani, ko bodo ugotovili, koliko slovenskih poimenovanj se je ohranilo skozi zgodovino mesta. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.

Nočni obisk Mitja Tretjak

10.09.2022

Ljudje imajo različne zgodbe in vsaka lahko pripomore k spreminjanju sveta. Da ne bi ostale prezrte, jim je potrebno nameniti pozornost, meni Mitja Tretjak, novinar Primorskega dnevnika in radijski voditelj. Pred leti je na koprski televiziji vodil tudi oddaji Brez meje in Sprehodi, ki je nastala iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo. Ne le o doživljanju čezmejnega prostora, temveč tudi o dogajanju v Ukrajini, ki se mu posveča v zadnjih mesecih, bo tekla beseda v nočnem programu iz studia Radia Koper.

Morje in mi Pomorski promet zredčen, v Akvariju Piran utripa pomlad

14.04.2020

Ukrepi za zajezitev pandemije covid-19 so močno zmanjšali tudi promet na morju. Poleg tovornih ladij, ki pristajajo v tržaškem in koprskem pristanišču, so na morju večinoma le še ribiči. Koprski pomorski policisti v zadnjih dneh tako ne beležijo navtičnega turizma. Tudi za osebe, ki v Slovenijo vstopajo na morskih mejnih prehodih, zdaj veljajo določila protokola obravnave državljanov in tujcev ob vstopu v državo v času epidemije. Ukrepom za njeno zajezitev so delo prilagodili na Upravi za pomorstvo. Več nam je za oddajo povedal direktor Jadran Klinec. Obiskali smo tudi piranski akvarij. Čeprav je seveda zaprt za javnost, je v bazene že pokukala pomlad.

Aktualno Radia Koper Begunci med zapiranjem meja in humanitarno krizo

26.10.2015

Rigonce, Dobova, Brežice, Šentilj - imena krajev, ki so v zadnjem mesecu v središču pozornosti medijev, prostovoljcev, politikov in javnosti. Imena, ki se bodo vpisala v naš kolektivni spomin. Mejni prehod Rigonce je točka, kjer v Slovenijo s Hrvaške pride največ beguncev, na mejnem prehodu Šentilj pa prečkajo slovensko-avstrijsko mejo in so tako že bližje cilju, ki je skupen večini: priti v Nemčijo, na Nizozemsko, v skandinavske države. Tam zaprositi za azil, si ustvariti boljše življenje, ki ga ne pogojujeta vojna, nasilje, ničvrednost človeškega življenja. Pot do 'obljubljenih dežel' pa je dolga. Najprej polna nevarnosti ob prečkanju sredozemskega morja, po ozemlju Evrope pa vse bolj zaprta z žičnatimi ograjami, administrativnimi postopki, s čakanjem na mrazu in dežju. Kako se v Sloveniji na teh najbolj obremenjenih točkah soočamo s prihodom beguncev, se je prepričala novinarka Lea Širok.

Radijska kronika Šestindvajsetojunijske obletnice leta dva tisoč petnajst

26.06.2015

Na današnji dan leta 1991 se je začela vojna za samostojno Slovenijo. Po sklepu zvezne vlade o neposrednem zagotovljanju zveznih predpisov o prehodu državne meje na ozemlju Republike Slovenije, so oklepne enote Jugoslovanske armade zasedle večino mejnih prehodov z Italijo in poskušale odstraniti nove table z napisom Republika Slovenija ter odpraviti mejne prehode na meji s Hrvaško. V arhivu hranimo pričevanje Amadea Žigona, vodje izmene postaje mejne milice na Lazaretu: Razjarjeni ljudje so postavljali barikade, na Kozini so enote JLA ustavili z živim zidom. Zakaj v Ljubljani niso ukazali takojšnjega upora, je ob petletnici osamosvojitve pojasnil tedanji obrambni minister Jelko Kacin, ki je med osamosvojitveno vojno opravljal naloge ministra za informiranje: Ljubljana je bila tega dne v znamenju zgodovinske osamosvojitvene proslave, na kateri je govoril Milan Kučan, tedanji predsednik predsedstva Slovenije: V Berlinu so na današnji dan leta 1915 prepovedali izhajanje glasila nemške socialdemokratske stranke "Vorwarts" zaradi nasprotovanja vojni in mirovniških pobud. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1940 rodil biofizik Boštjan Žekš. Ukvarjal se je s teorijo tekočih kristalov, teoretsko biofiziko, proučuje zlasti feroelektriko in strukturo bioloških celic. Kot predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti je tako razmišljal o doktoratu: Na današnji dan leta 1945 so predstavniki 51 držav v San Franciscu podpisali ustanovno listino Združenih narodov. Primorski dnevnik pa je uvodno pozornost namenil stavki, ki se ji je v Trstu, Tržiču in Miljah pridružilo 108 tisoč ljudi. Kál Koritnica je dvojno gručasto naselje na vzhodnem robu Bovške kotline. Občnoimenski pomen besede kál je mlaka za napajanje živine, kotanja, kamor se steka deževnica. Koríto je podolgovata posoda, rečna struga, poglobljen in razkopan snežniški žleb. Fašisti so z vladnim odlokom iz leta 1923 kraj preimenovali v Corintenza di Plesso. Na današnji dan leta 2005 so s slavnostnim koncertom v Idriji počastili 340-letnico Godbenega društva rudarjev. Prisluhnimo odlomku pogovora Polone Šemrl z Domnom Prezeljem, dirigentom, in dr. Johnom Aldnom Stanleyjem, častnim članom Svetovnega združenja pihalnih orkestrov in ansamblov: Idrijski godbeniki so posneli tudi skladbo Pod svobodnim soncem

Radijska kronika Osemnajstooktobrske obletnice leta dva tisoč šestnajst

18.10.2016

Danes se spominjamo začetnika cerkvenega govorništva oziroma homiletike. Baročni pridigar Janez Svetokriški je ime dobil po rojstnem Vipavskem Križu, rojen pa je bil v plemeniti družini kot Tobija Lionelli. Izdal je kar pet debelih zvezkov svojih pridig, imenovanih Sveti priročnik, v jeziku in pravopisu se je naslonil na knjižno tradicijo iz protestantske dobe. Prisluhnimo odlomku znamenitih pridig. Recitira Janez Starina: Na današnji dan leta 1711 je umrl Simon Golja, za katerega zgodovinar Simon Rutar poroča, da je nagovarjal ljudi proti grofu in se s somišljeniki podal na Dunaj k cesarju Leopoldu, da bi se pritožil zoper stiske in krivice podložnikov. Nekatere so zaprli in jih poslali na prisilno delo, Golja pa je srečno ušel. Velja za vodjo tolminskega punta leta 1713, vendar je, po izjavah sina Štefana, umrl že prej. Oba sta literarno upodobljena v Pregljevem Štefanu Golji, Gradnikovih sonetih in Bevkovi Iskri pod pepelom. Na današnji dan leta 1916 se je končala bitka za Le Transloy pri Verdunu na zohodni fronti. Z dodatnimi okrepitvami so enote četrte armde britanskega ekspedicijskega korpusa, francoske šeste in desete armade uspele zasesti pomembne nemške obrambne položaje. V interesu miru in blagostanja Enotna demokratična fronta vseh iskrenih antifašistov za popolno suverenost tržaškega prebivalstva, umik vseh okupacijskih čet, zvezo Tržiča s Trstom proti imperialističnemu vmešavanju, je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal petkov Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 1981 sta tedanji jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec in italijanski zunanji minister Emilio Colombo odprla mednarodni mejni prehod Vrtojba Štandrež. Prisluhnimo odlomku arhiviranega poročila Tomaža Dimica: Če na dan sv. Luka veter hladi, ni močno vino./Sv. Luka - repo puka./Sv. Luka - sneg osmuka./Na svetega Luko zobamo nešplje Na beneškem otoku Burano se je na današnji dan leta 1706 Baldassare Galuppi. Zaslovel je s komični operami po libretih Carla Goldonija, vendar je še naprej vodil zbor bazilike svetga Marka, pisal liturgično glasbo, oratorije, pa tudi simfonično glasbo. Prisluhnimo odlomku allegra Galuppijeve sonate št. 5 v C-duru in čembalistu Farbriziu Garlli

Radijska kronika Osmodecembrske obletnice leta dva tisoč petnjast

08.12.2015

Na današnji dan leta 65 pred našim štetjem se je rodil rimski pesnik Horac s polnim latinskim imenom Quintus Horatius Flaccus, ki velja za utemeljitelja rimskega klasicizma. V prvem ustvarjalnem obdobju je nastalo delo Satire - Sermones, v zreli dobi Ode oz. Carmina, iz njegovega zadnjega ustvarjalnega obdobja pa omenimo še knjigi Epistul in Ars poetica. "Prvi skupni vojni svet entente", tako je na današnji dan leta 1915 sredina Edinost naslovila novico iz Pariza: "Agence Havas javlja: Pod predsedstvom generala Joffra se je vršil včeraj dopoldne prvi vojni svet aliirancev. Udeležili so se ga: bivši načelnik ruskega generalnega štaba Žilinski, dalje general Porro in polkovnik Stefanovič kot zastopnika Italije in Srbije. Zastopani ste bili tudi Anglija in Belgija." Na današnji dan leta 1945 je po končani vojni vihri začel oddajati redni slovenski program Radia Trst. Ob 50-i obletnici je tedanji odgovorni urednik Filibert Benedetič povedal: Učjá je znana kot nekdanji mejni prehod z Italijo, ki leži na poti iz Bovca in Žage v Rezijo. Vas je dobila ime po istoimenski reki, ki izvira na italijanski strani. V ozki in globoki soteski je izjedla pet korit. Prisluhnimo razlagi Marka Snoja, avtorja Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen: Na današnji dan leta 1865 se je v Hämeenlinnu rodil skladatelj Johan Julius Christian Sibelius, ki velja za najpomembnejšega finskega skladatelja. Kompozicijo in violino je študiral v Helsinkih, Berlinu in na Dunaju. Po vrnitvi na Finsko je predaval na konservatoriju v Helsinkih, zatem pa se je posvetil izključno komponiranju. Iz obširnega opusa omenimo sedem simfonij, simfonične pesnitve Finlandaia in En saga ter Tapiola, suito Karelia in scensko glasbo Kuolema z znanim Žalostnim valčkom, napisanim leta 1903. V arhivu hranimo odlomek skladateljeve zahvale orkestru iz leta 1939 po poslušanju posnetka njegove kompozicije Andante Festivo: Prisluhnimo odlomku 3. stavka suite Korelia. Krarljevemu filharmoničnemu orkestru je na snemanju dririgiral sir Thomas Beecham

Več posnetkov
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt