Iskanje
Svet Evropske centralne banke na včerajšnji seji ni spreminjal osrednjih obrestnih mer v evrskem območju. Od junija lani jih je znižal sedemkrat. Premor v denarni politiki sledi umirjanju inflacije, pravi viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc. Največje gospodarsko tveganje ostajajo trgovinske ovire, zlasti ameriške grožnje z dodatnimi carinami na uvoz iz Unije. V oddaji tudi o tem: - Zaradi katastrofalnih razmer v Gazi, kjer ljudje vse bolj množično umirajo od lakote, številne države krepijo pritisk na Izrael. - Mesto Hvar, ki je nekoč privabljalo predvsem mlade, željne zabave in nočnega življenja, od letos ni več takoimenovana party destinacija. - Gorski reševalci v Posočju med najbolj obremnenjenimi v državi.
Tisti, ki se posvečajo teku v naravi tako rekoč ne poznajo mrtve sezone, formo in pripravljenost ohranjajo tudi v zimskih mesecih. Na tekmovalnih progah pa se lahko postavijo na ogled že na pragu pomladi, ko se začnejo tekaški dogodki. Zelo priljubljeno je tekmovanje Primorski gorski teki, vse bolj popularni so traili, posebno mesto med ljubitelji teka imajo maratonske preizkušnje. Dolgoletni zvesti sopotnik tekaškega dogajanja je Venceslav Japelj, upokojeni novinar Primorskih novic, ki obiske tekmovanj beleži na spletni strani Ljudstvo tekačev. V pogovoru nam bo predstavil novo tekaško sezono in svoje izzive, povezane s spremljanjem tekaške karavene.
Vlada bo danes predvidoma obravnavala izhodišča za spremembe pri obdavčitvi nepremičnin. Davek v višini odstotka in pol oziroma dveh odstotkov od vrednosti nepremičnine se zdi precej visok, opozarja Boštjan Udovič iz Zbornice za poslovanje z nepremičninami. Ob taki uvedbi davka pričakuje ustavno presojo, saj mora biti vsak davek sorazmeren. Zakonodaja naj bi bila v najboljšem scenariju sprejeta v naslednjem letu. V oddaji tudi o tem: -V gostinstvu in turizmu z novim letom višje plače. -Razpis za subvencije priključkov na novo kanalizacijo v koprski občiini odprt le še nekaj dni. -Bi veliki leščur lahko izumrl? Morski biologi se trudijo, da se to ne bi zgodilo.
Po dogodku v Novem mestu, v katerem je umrl moški, se je pri premierju Robertu Golobu sestalo več ministrov ter vodij pravosodja in policije, pred katerim je pravosodna ministrica Andreja Katič napovedala odstop. Predsednica republike Nataša Pirc Musar zahteva sklic izredne seje državnega zbora. Predsednik Sveta romske skupnosti RS Jožek Horvat Muc pa je pozval: kazniva dejanja posameznih Romov je treba takoj ustaviti. V oddaji tudi o tem: - Na Krasu so arheologi odkrili prazgodovinske lovske strukture za lov na divjad. Gre za prelomno znanstveno odkritje. - V galeriji Gong na ogled kocke umetnikov iz treh Evropskih prestolnic kulture. - Festival sodobne in intermedijske umetnosti IZIS v Kopru: spodbuja k razmisleku o informacijskem hrupu v času komunikacijskega kapitalizma - Novogoriške odbojkarice so na primorskem obračunu premagale Ankarančanke
V Jadranskem morju živi okrog 60 vrst morskih psov in skatov. Kar dve tretjini od teh pa sta ogroženi ugotavljata morska biologa Alen Soldo z Univerze v Splitu in Lovrenc Lipej z Nacionalnega inštituta za biologijo. Njuno raziskovalno študijo je septembra letos objavila znanstvena revija Fishes. Raziskovalca države ob Jadranu pozivata k takojšnjemu ukrepanju za zaščito ogroženih vrst. Pri tem je zanimivo, da sta od zadnjega pregleda v Jadranu zaznala pet vrst morskih psov več. Pri Strunjanu so ribiči lani denimo ujeli sinjeokega sešteroškrgarja, morskega psa globin, pred nekaj dnevi pa mladička morske lisice. Za podrobnejša pojasnila o ogroženosti morskih psov v Jadranu in njihovem pomenu za celoten ekosistem je Lea Širok v tokratno oddajo Morje in mi povabila soavtorja študije, dr. Lovrenca Lipeja. Slišali boste tudi, da prelov ni značilen le za današnji čas.
Ali ste vedeli, da so morski prašički že več kot 2000 let del človeške zgodovine? V starodavni Južni Ameriki so jih cenili ne le kot hišne ljubljenčke, ampak tudi kot simbol sreče. Tudi njihovo ime je zelo nenavadno, saj ne izvirajo iz morja niti niso prašički. Tako so jih poimenovali zaradi njihove prisrčne 'cvileče' komunikacije, ki morda spominja na pujse, ki so jih mornarji nekoč prevažali na ladjah kot del prehranskih zalog. Zaradi svoje družabnosti in nežnosti ter ljubkih pogovorov, ki jih uporabljajo za komunikacijo, so prirasli k srcu tudi Jerneju Mikužu iz naselja Žagolič blizu Cola. Jernej je pri nas eden redkih vzrediteljev teh ljubkih živalic. Prisluhnite, če želite izvedeti več o čudovitem svetu morskih prašičkov. Verjemite, s svojim prepoznavnim cviljenjem, sploh ko se bliža čas hranjenja, bodo hitro pritegnili vašo pozornost.
Jutranji kviz smo naphali z lahkotnimi poletnimi temami. Kljub temu kviz ni bil med najlažjimi. Tokrat ga je na "prvi klic" osvojil poslušalec Tomaž, ki nas je poklical še preden smo dobro zavrteli začetni avizo. Sprehodil se je čez kviz in olastninil priročno poletno nagrado Radia Koper. Bi se čez tokratne teze sprehodili tudi vi? 1. Dolge poletne noči lahko vplivajo na naš cirkadiani ritem in spanje. DA / NE 2. Poletne temperature lahko povzročijo razširjanje krvnih žil v telesu, kar vodi do znižanja krvnega tlaka. DA / NE 3. Vsi sončni žarki so enako škodljivi za kožo. DA / NE 4. Morska voda je poleti bolj slana zaradi višjih temperatur in izhlapevanja. DA / NE 5. Poletna nevihta lahko v zrak sprosti vonj po svežem, poznan kot "petrikor." DA / NE
Kakšen je naš odnos do morskih travnikov, zakaj je sidranje škodljivo za morsko dno, kakšen vpliv imajo lahko odpadki ali hrup na okolje, so bile teme, o katerih so razmišljali mladi na dogodku Morje in mi, ki je potekal pod okriljem Europe Direct Koper - Kulturno izobraževalnega društva Pina. V laboratoriju HEKA v Kopru se je zbralo okrog 40 dijakinj in dijakov, ki so s strokovnjaki razglabljali o biodiverziteti, varstvu okolja, modrem gospodarstvu in trajnostnem turizmu ter za različne izzive iskali tudi rešitve in morebitne ukrepe, ki so jih nato predstavili nekaterim predstavnikom odločevalcev. Oddaja je nastala v sodelovanju s točko Europe Direct v Kopru.Pri vsebini smo povsem samostojni.
Tokratna zvezda radijskega kviza je bil poslušalec Lian. Dovolili smo mu, da je tik pred koncem poklical še enkrat in se uspešno prebil čez tokratni kviz. Veliko število poizkusov je razkrilo, da je bil kviz za poslušalke in poslušalce težak, čeprav smo vanj umestili tudi na videz preprosto tezo, da reka Rižana ponikne pri Cepkih. Mnogi so živeli v prepričanju, da je temu res tako. Od danes naprej bo zagotovo drugače, zdaj je vsem jasno, da temu ni tako. Kaj pa ostala vprašanja, bi znali odgovoriti pravilno? 1. Morska voda pokriva približno 71 % površine Zemlje. DA / NE 2. V havajščini pravimo supanju (srfanje z veslanjem) Hoe he'e nalu. DA / NE 3. Reka Rižana na svoji poti do Koprskega zaliva ponikne pri Cepkih. DA / NE 4. Največja globina luških bazenov je 30 metrov. DA/NE 5. Pri sidranju plovila moramo spustiti dovolj sidrne vrvi, in sicer toliko, kolikor je plovilo oddaljeno od morskega dna. DA / NE
Raziskovanje morja je na globalni ravni dobilo pospešek v 19. stoletju z odpravo britanske vojne dvojambornice Challenger. Zametke slovenske ustanove za morske raziskave smo po drugi svetovni vojni dobili v Kopru. A so bili naši raziskovalci dejavni že konec 19. in v začetku 20. stoletja. Sodelovali so na odpravah in na morski raziskovalni postaji v Trstu. Kdo so bili ti pionirji in kateri so mejniki raziskovanja morja pri nas? O tem pišeta dr. Alenka Malej in upokojeni profesor Jadran Faganeli v preglednem prispevku Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike. Ob predstavitvi prenovljenega Zbornika v Kopru, ki je pri Slovenski matici znova izšel po več kot 20-letnem premoru, je Lea Širok avtorja tudi povabila v oddajo.
Umetnica in raziskovalka Robertina Šebjanić je prva pri nas opozorila na nevidne posledice vojn na morsko okolje s projektom Odmevi brezna in simpozijem lansko jesen Ljubljani. V ospredju so ogromne količine neeksplodiranega orožja, odloženega v morja po drugi svetovni vojni, ki se razkraja na morskem dnu in sprošča strupene kemikalije. Projekt je zasnovala na ekspediciji s francosko raziskovalno ladjo Tara v Baltskem in Severnem morju. O tej »toksični ekološki bombi«, kot ji pravi sama, je letos sodelovala tudi na konferenci Združenih narodov o oceanih v Nici. Trenutno pa na razstavi Made in: dediščine prihodnosti v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani predstavlja novo različico instalacije Odmevi brezna. Tokrat z raziskovanjem Jadranskega morja.
V tokratnem kvizu smo stopili ob obalo – in to ne kar ob katerokoli! Ta čas namreč zaznamuje Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij 2025, ki letos praznuje že svojo 10. izvedbo. To je trenutek, ko se države, regije, mesta in ljudje povežejo ob morju, ki nas ne ločuje, temveč povezuje. Pripravite se na morsko doživetje znanja, kjer boste spoznali, da obala ni samo prostor počitnic, ampak tudi srce evropskega sodelovanja. Prisluhnite tokratnemu kvizu, ki ga je zaznamovala altruistična gesta poslušalke Radice - osvojila je glavno nagrado ter jo takoj po prejemu predala poslušalcu Bojanu iz Maribora, ki se že vrsto tednov trudi za zmago v naši nagradni igri. Solidarnost je torej beseda, s katero smo končali tokratni radijski kviz, poslušalci pa so se morali pri današnji izvedbi prebiti čez sledeče teze: Teza 1:Sredozemsko morje se imenuje tudi »Mare Nostrum«. DA / NE Teza 2:Slovenija ima samo 40 kilometrov in 550 metrov obale. DA / NE Teza 3:Sredozemlje ima eno najstarejših zgodovin trgovine na svetu. DA / NE Teza 4:Morje absorbira približno četrtino vsega ogljikovega dioksida, ki ga ustvari človek. DA / NE Teza 5:Voda v Sredozemskem morju je bolj slana od povprečja oceanov. DA / NE
