Iskanje
Tisti, ki se posvečajo teku v naravi tako rekoč ne poznajo mrtve sezone, formo in pripravljenost ohranjajo tudi v zimskih mesecih. Na tekmovalnih progah pa se lahko postavijo na ogled že na pragu pomladi, ko se začnejo tekaški dogodki. Zelo priljubljeno je tekmovanje Primorski gorski teki, vse bolj popularni so traili, posebno mesto med ljubitelji teka imajo maratonske preizkušnje. Dolgoletni zvesti sopotnik tekaškega dogajanja je Venceslav Japelj, upokojeni novinar Primorskih novic, ki obiske tekmovanj beleži na spletni strani Ljudstvo tekačev. V pogovoru nam bo predstavil novo tekaško sezono in svoje izzive, povezane s spremljanjem tekaške karavene.
Vlada bo danes predvidoma obravnavala izhodišča za spremembe pri obdavčitvi nepremičnin. Davek v višini odstotka in pol oziroma dveh odstotkov od vrednosti nepremičnine se zdi precej visok, opozarja Boštjan Udovič iz Zbornice za poslovanje z nepremičninami. Ob taki uvedbi davka pričakuje ustavno presojo, saj mora biti vsak davek sorazmeren. Zakonodaja naj bi bila v najboljšem scenariju sprejeta v naslednjem letu. V oddaji tudi o tem: -V gostinstvu in turizmu z novim letom višje plače. -Razpis za subvencije priključkov na novo kanalizacijo v koprski občiini odprt le še nekaj dni. -Bi veliki leščur lahko izumrl? Morski biologi se trudijo, da se to ne bi zgodilo.
Ali ste vedeli, da so morski prašički že več kot 2000 let del človeške zgodovine? V starodavni Južni Ameriki so jih cenili ne le kot hišne ljubljenčke, ampak tudi kot simbol sreče. Tudi njihovo ime je zelo nenavadno, saj ne izvirajo iz morja niti niso prašički. Tako so jih poimenovali zaradi njihove prisrčne 'cvileče' komunikacije, ki morda spominja na pujse, ki so jih mornarji nekoč prevažali na ladjah kot del prehranskih zalog. Zaradi svoje družabnosti in nežnosti ter ljubkih pogovorov, ki jih uporabljajo za komunikacijo, so prirasli k srcu tudi Jerneju Mikužu iz naselja Žagolič blizu Cola. Jernej je pri nas eden redkih vzrediteljev teh ljubkih živalic. Prisluhnite, če želite izvedeti več o čudovitem svetu morskih prašičkov. Verjemite, s svojim prepoznavnim cviljenjem, sploh ko se bliža čas hranjenja, bodo hitro pritegnili vašo pozornost.
Jutranji kviz smo naphali z lahkotnimi poletnimi temami. Kljub temu kviz ni bil med najlažjimi. Tokrat ga je na "prvi klic" osvojil poslušalec Tomaž, ki nas je poklical še preden smo dobro zavrteli začetni avizo. Sprehodil se je čez kviz in olastninil priročno poletno nagrado Radia Koper. Bi se čez tokratne teze sprehodili tudi vi? 1. Dolge poletne noči lahko vplivajo na naš cirkadiani ritem in spanje. DA / NE 2. Poletne temperature lahko povzročijo razširjanje krvnih žil v telesu, kar vodi do znižanja krvnega tlaka. DA / NE 3. Vsi sončni žarki so enako škodljivi za kožo. DA / NE 4. Morska voda je poleti bolj slana zaradi višjih temperatur in izhlapevanja. DA / NE 5. Poletna nevihta lahko v zrak sprosti vonj po svežem, poznan kot "petrikor." DA / NE
Zakaj so rjave alge in morski travniki ključni za ekološko ravnovesje in kakšen je njihov potencial pri shranjevanju ogljika? Kako znanstveniki ugotavljajo razloge za upad določenih vrst in kakšne rešitve razvijajo za njihovo vnovično naselitev? Zakaj v našem morju ni več bračiča? Kakšno je stanje biotske raznovrstnosti v severnem Jadranu? O tem, in o drugih temah, pomembnih za ohranjanje pestrosti življenja v morjih bomo v današnji oddaji Morje govorili s priznano morsko biologinjo dr. Martino Orlando Bonaca, letošnjo dobitnico nagrade Miroslava Zeia za izjemne dosežke, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo.
Tokratna zvezda radijskega kviza je bil poslušalec Lian. Dovolili smo mu, da je tik pred koncem poklical še enkrat in se uspešno prebil čez tokratni kviz. Veliko število poizkusov je razkrilo, da je bil kviz za poslušalke in poslušalce težak, čeprav smo vanj umestili tudi na videz preprosto tezo, da reka Rižana ponikne pri Cepkih. Mnogi so živeli v prepričanju, da je temu res tako. Od danes naprej bo zagotovo drugače, zdaj je vsem jasno, da temu ni tako. Kaj pa ostala vprašanja, bi znali odgovoriti pravilno? 1. Morska voda pokriva približno 71 % površine Zemlje. DA / NE 2. V havajščini pravimo supanju (srfanje z veslanjem) Hoe he'e nalu. DA / NE 3. Reka Rižana na svoji poti do Koprskega zaliva ponikne pri Cepkih. DA / NE 4. Največja globina luških bazenov je 30 metrov. DA/NE 5. Pri sidranju plovila moramo spustiti dovolj sidrne vrvi, in sicer toliko, kolikor je plovilo oddaljeno od morskega dna. DA / NE
V Jadranskem morju živi okrog 60 vrst morskih psov in skatov. Kar dve tretjini od teh pa sta ogroženi ugotavljata morska biologa Alen Soldo z Univerze v Splitu in Lovrenc Lipej z Nacionalnega inštituta za biologijo. Njuno raziskovalno študijo je septembra letos objavila znanstvena revija Fishes. Raziskovalca države ob Jadranu pozivata k takojšnjemu ukrepanju za zaščito ogroženih vrst. Pri tem je zanimivo, da sta od zadnjega pregleda v Jadranu zaznala pet vrst morskih psov več. Pri Strunjanu so ribiči lani denimo ujeli sinjeokega sešteroškrgarja, morskega psa globin, pred nekaj dnevi pa mladička morske lisice. Za podrobnejša pojasnila o ogroženosti morskih psov v Jadranu in njihovem pomenu za celoten ekosistem je Lea Širok v tokratno oddajo Morje in mi povabila soavtorja študije, dr. Lovrenca Lipeja. Slišali boste tudi, da prelov ni značilen le za današnji čas.
Raziskovanje morja je na globalni ravni dobilo pospešek v 19. stoletju z odpravo britanske vojne dvojambornice Challenger. Zametke slovenske ustanove za morske raziskave smo po drugi svetovni vojni dobili v Kopru. A so bili naši raziskovalci dejavni že konec 19. in v začetku 20. stoletja. Sodelovali so na odpravah in na morski raziskovalni postaji v Trstu. Kdo so bili ti pionirji in kateri so mejniki raziskovanja morja pri nas? O tem pišeta dr. Alenka Malej in upokojeni profesor Jadran Faganeli v preglednem prispevku Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike. Ob predstavitvi prenovljenega Zbornika v Kopru, ki je pri Slovenski matici znova izšel po več kot 20-letnem premoru, je Lea Širok avtorja tudi povabila v oddajo.
Je izvrsten potapljač. Ribe lovi tudi skupinsko. Prenočuje na bojah školjčišč. Pred zimo odleti na hrvaške otoke, kjer gnezdi. Pozno spomladi je spet v Tržaškem zalivu in nas do pozne jeseni razveseljuje na sprehodih ob morju, ko na kakšnem skalnem osamelcu razpre mokra krila. Ta morska ptica je seveda sredozemski vranjek. Strokovnjaki ugotavljajo, da je v zadnjih 12 letih njegova populacija v Tržaškem zalivu občutno upadla. Razlogi še niso povsem jasni, zagotovo pa jih je več, pojasnjuje dr.Urša Koce iz društva DOPPS, ki sredozemskega vranjeka preučuje že vrsto let. Podrobneje ga je predstavila v tokratni oddaji. foto: Iztok Škornik
Društvo Morigenos že dve desetletji preučuje delfine v Tržaškem zalivu. V tem času so identificirali več kot 400 osebkov. Nekateri so občasni prišleki, okrog 150 velikih pliskavk pa je bolj ali manj stalnih prebivalcev. Raziskovalci, ki jih vodi dr. Tilen Genov, vsako leto spoznajo kaj novega o življenju teh izjemno inteligentnih morskih sesalcev. Za posebno presenečenje pa je poskrbel delfin Prešeren. V sodelovanju z italijanskimi kolegi so namreč ugotovili, da je Prešeren v plavanju na dolge razdalje svetovni rekorder. V pol leta je preplaval pot med Piranom in Genovo, kar je najmanj dva tisoč 53 kilometrov. To je prvič, da so znanstveniki zabeležili tako dolg premik pri veliki pliskavki, za katero velja, da se raje zadržuje na enem območju. Podrobneje o Prešernu in o tem, zakaj je njegovo popotovanje pomembno, pa v tokratni oddaji.
V naslednjih minutah bomo spoznali Metko Sušec Praček. Razlog za povabilo na klepet je njena knjiga z naslovom Ni me več strah. Avtorica Sušec Praček je osnovno in srednjo izobrazbo pridobila v Murski Soboti. Nato je izbrala študij prava v Ljubljani, kjer je spoznala bodočega moža in se z njim preselila v Koper. Kot pravnica je bila zaposlena v Luki Koper. Na preskok iz aktivnega obdobja v pokoj se je dobro pripravila: da dnevi ne bi bili namenjeni le zabavi in brezdelju, je poiskala aktivnost, s katero bi lahko izrazila svojo ustvarjalnost. Prepričal jo je tečaj kreativnega pisanja. Lani je pri založbi Hirondelle izdala knjižni prvenec, ki opisuje pravnico Saro na uspešni življenjski poti. Kot je povzela avtorica spremnega zapisa, Mateja Polona Wallas: »Bralec pred seboj ugleda današnjo Saro, pred katero so izzivi vdovstva ter zaključevanja aktivnega dela svojega življenja, ter Saro, ki spremlja svojega moža skozi zdravljenje bolezni.« V pogovoru bo avtorica prebrala tudi svoj najljubši odstavek iz knjige. Zakaj je klepet sklenila z zahvalami Jasni Čebron in Nevi Zajc? Prisluhnite!
Koprski laboratorij Heka se konec meseca odpravlja na svetovno razstavo Expo 2020 v Dubaju. Ustvarjalci laboratorija, v katerem se umetnost prepleta z znanostjo in gospodarstvom, bodo na Expoju promovirali inovativne rešitve rabe biomaterialov pri spopadanju s perečim plastičnim onesnaženjem. Izdelali so namreč vzorce bioplastike, pridobljene iz lupin škampov. Prav človekov vpliv na morske ekosisteme je v središču ustvarjalnega vretja koprske Heke. Zato ni nič čudnega, da sta med sodelavci tudi mednarodno priznana novomedijska umetnica Robertina Šebjanič in mehiški glasbenik Mauricio Valdes San Emeterio. Oddajo je pripravila Lea Širok.
