Iskanje
Mel Kovic ima šestindvajset let. Je, kot se uradno reče, župnijski vikar v župnijah Postojna in Studeno. Pred pol leta je imel novo mašo v domačem Mirnu – je pa eden od komaj štirih novomašnikov, kolikor jih je slovenska katoliška cerkev dobila letos. Z njim: o božičnem sporočilu, in tudi o razlikah med notranjsko in primorsko dušo.
Metuljčki prinašajo svetlo sporočilo v času, ko nam težke roke žugajo z zaslonov in izrekajo temačne ukaze. V Metuljčkih, ki jih poslušamo kot Pesem tedna Radia Koper, se Martin Ramoveš poigrava s pogostimi prispodobami popularne glasbe ter z njimi izpove intimno občutje; hkrati je pesem tudi angažirana, saj se konča s preprostim sloganom: »Mi hočemo več ljubezni!« Kitarist in pevec Martin Ramoveš od leta 2008 na energičnih koncertih predstavlja avtorske pesmi, ki znajo biti tako rockovsko surove kot melanholično razmišljujoče. S skupino ali solistično je doslej izdal albume Zvok dežele (2011), Nesojeni kavboji (2014), Astronomi (2017) in Rob – zbadljivi poet v stripu in glasbi (2019). Na slednjem je skupina objavila uglasbitve pesnika Ivana Roba, čigar življenjsko zgodbo je Martin Ramoveš upodobil tudi v stripu. Metuljčki, Pesem tedna Radia Koper, so druga verzija pesmi. Prvotna, ki jo je skupina pred časom že izvajala na nastopih, je imela povsem drugo besedilo in drugačno melodijo refrena. Skladbo so Martin Ramoveš (vokal, kitara), Marko Petrič (bas) in Rok Skoliber (bobni) posneli v sodelovanju s producentom Matejem Pečaverjem. Doslej prepoznaven zven skupine je nadgrajen po zaslugi spremljevalnega vokalista, Petra Vodeta. Video je izdelala mlada animatorka Žoel Kastelic. Ustvarjala je v zahtevni in zamudni tehniki stop-motion, pri kateri je uporabljala plastelin in polst. METULJČKI Čez obzorje s težko roko se steguje čuden mrak, a v tebi je naivno svetlo jutro – spet pomlad. Temni zvoki v tresljaji so v podtalju v glavi, a v trebuhu torej metuljčki: o kako bi poleteli! Kot da ni požganih mest, kot da niso meči dvorezni, kot da cela Zemlja cveti v ljubezni; letijo metuljčki naprej, vsak svoj in hkrati vsi skupaj in pod njimi Zemlja kriči: »Ne obupaj!« Ko črna jata z neba izgine, zapustiva ruševine. Glej, nad dimom torej metuljčki – iz življenj so poleteli. Mi hočemo več – več neba! Mi hočemo več – več ljubezni!
Franc Gombač, doma iz Podgrada, se vse življenje ukvarja s kulturo. Napisal je veliko scenarijev za različne proslave in prireditve, napovedoval, povezoval in tudi režiral. Zbiral je tudi anekdote iz domačih krajev, pisal pogrebne govore, poročal mlade pare, več desetletij razveseljeval otroke kot Dedek Mraz. Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva decembra lani je bil med 18-imi prejemniki plakete Državnega sveta najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam s področja civilne družbe. Foto: Andraž Gombač
Je pozimi prehrana še posebej pomembna? Potrebuje telo več energije za ohranjanje toplote in krepitev imunskega sistema? Sta mraz in visokokalorična hrana povezana? Dietetičarka Melina Colsani bo v oddaji med drugim opozorila na napake pri pripravi hrane, zaradi katerih jed oropamo vitaminov in mineralov.
Naša gostja v nočnem programu bo Špela Mrak iz Slapa ob Idrijci. Je programska vodja Kinogledališča Tolmin. Karizmatična in prijetna sogovornica je končala študij na FF v Ljubljani, je diplomirana primerjalna komparativistka in profesorica slovenskega jezika. Vključena je v številne krajevne in občinske organizacije ter svete in sodeluje pri izvedbi raznolikih javnih dogodkih v Posočju. S Špelo Mrak se bo pogovarjala Smilja Baranja.
Prenova in zapora vipavske hitre ceste, preusmeritev prometa in morebitna odobritev izjeme za tranzitni tovorni promet skrbijo okoliške prebivalce in vipavskega župana Antona Lavrenčiča. Svoje pomisleke so že izrazili tudi vipavski in novogoriški občinski svetniki. Kdaj točno se bodo dela začela in kakšna bo usoda pobude v zvezi s tranzitnim tovornim prometom, še ni znano. V oddaji tudi o tem: - Trst in Gorica zanimiva za nakup nepremičnin zaradi nižjih cen in večkulturnosti. - Za prevzem družinskih podjetij pomembna znanje in izkušnje. - Ponekod v ZDA in Evropi hud mraz in sneg, v Avstraliji izjemno visoke temperature
December je čaroben mesec. Vse polno ljubezni, topline in daril. Še dobro, da imamo dobrohotne dolgobradneže, ki nas decembra obdarujejo na vsakem koraku. Sicer pa Šavrinki Nadji ni jasno, kako se v času vsesplošnih družbenih napetosti in nesoglasij ti trije možakarji ne uspejo skregati. "Ma kaj woni si niso konkurenca?" se sprašuje naša zvedava Šavrinka.
Ribiške mreže so lahko tudi koristen odpadek. Na inovativen način so jih začeli uporabljati denimo v velenjskem podjetju Plastika Skaza. Prvi pri nas so namreč oblikovali kuhinjski kompostnik izdelan iz recikliranih ribiških mrež. Poleg tega del denarja od prodaje kompostnika spet namenjajo za čiščenje oceanov. Zato so se povezali z neprofitno organizacijo Ocean Voyages Institute, ki je iz Tihega oceana zgolj letos odstranila rekordnih 170 ton prosto plavajočih ribiških mrež. Več o inovativnem kuhinjskem kompostniku, s katerim spodbujajo čiščenje oceanov, a tudi trajnostno odlaganje bioloških odpadkov v urbanih gospodinjstvih, nam je v oddaji povedal direktor podjetja Plastika Skaza Bart Stegeman. Fotografija:Spletna stran podjetja Plastika Skaza
Prijatelji Radia Koper nam voščijo za 70. rojstni dan.
Jadralka Tina Mrak je Slovenijo zastopala na štirih olimpijskih igrah. Prvi nastop je zabeležila leta 2012 v Londonu, nastope pod petimi olimpijskimi krogi pa je sklenila letos v Parizu. Večji del kariere je v razredu 470 uspešno nastopala z Veroniko Macarol, na olimpijskih igrah pa je bila tudi s Tejo Černe in Jakobom Božičem. Jadralka Pirata iz Portoroža se je odločila, da ne bo več tekmovala v olimpijskih razredih, profesorica športne vzgopje se je tako odločila za prelomnico na športni poti. Z jadralko se je pogovarjal Primož Čepar.
Ob svetovnem dnevu varstva živali, ki ga zaznamujemo 4. oktobra, smo se pogovarjali z inštruktorico za šolanje psov vodnikov in pomočnikov, izkušeno kinologinjo Majo Golob. V svoji več kot 30-letni karieri je izšolala približno 100 psov, ki so ali še pomagajo slepim in slabovidnim, invalidom na vozičkih, gluhim, diabetikom, alergikom, epileptikom in avtistom. Maja Golob je od nekdaj velika ljubiteljica živali, dolgoletna vzrediteljica sibirskih huskyjev in tudi po vseh teh letih še vedno uživa pri delu s psi. Nekaj poudarkov: Zanimivo je, da si slepi zaželijo točno določeno barvo psa vodnika; recimo črno psico ali svetlo rumeno. Potem jim razložim, da pač barva res ni pomembna, ampak karakter psa. Lahko izšolam svetovnega prvaka, ampak če človek na drugi stran psa ne bo mogel obvladati, nisem naredila nič. Pse se je preveč počlovečilo. Od leta 1993 vzrejam sibirske huskyje in ne predstavljam si, da bi jih imela na kavču. To so psi, ki potrebujejo naravo, mraz in je prav, da so zunaj. Določeni psi morajo ostati prvinski.
Tina Mrak in Veronika Macarol sta v palmi de Mallorci osvojili bronato medaljo v jadralnem razredu 470. S krmarko Tino Mrak se je pogovarjal Primož Čepar.
