Iskanje
Ministri članic Evropske unije, pristojni za trgovinske odnose, bodo danes v Luksemburgu osrednjo pozornost namenili Združenim državam, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump prejšnji teden razglasil uvedbo carin za večino držav sveta. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pravi, da se je Unija vedno pripravljena pogajati z ZDA, ob tem pa sporoča tudi, da je pripravljena odločno odgovoriti. V oddaji tudi o tem: -Vipavski občinski svetniki bodo razpravljali o sodelovanju z županom. -Mulj iz pristanišča bodo poskusno odlagali nazaj v morje. -Kako zmanjšati možnosti poškodovanja morskih kablov? -Balinarji sežanske Skale so ponovno državni prvaki.
Vaje in nastope na lokalnih odrih z bandom je zamenjal s petjem na ulici. Najpogosteje na Čevljarski, zvečer se preseli na semedelsko promenado. Med petjem mu domačini in turisti pomahajo, mu pokimajo, tudi nagradijo s kovancem v kovčku kitare. Med petjem ga je za nekaj minut zmotila Tjaša Škamperle
Šaleška dolina žaluje, sinoči se je zgodila huda rudniška nesreča. V Premogovniku Velenje je prišlo do vdora mulja in vode, reševalne ekipe še vedno iščejo dva pogrešana rudarja, potem ko so tretjega našli mrtvega. Kot je dejal generalni direktor rudnika Marko Mavec, je malo možnosti, da bi rudarja preživela nesrečo. Večina prisotnih rudarjev se je po vdoru pravočasno umaknila na varno, trem pa to ni uspelo. Ker se je del jame porušil, je intervencija tvegana tudi za reševalce. - Policijski center za varovanje in zaščito dobiva novega šefa, bo minister Pokukar zato prestal interpelacijo? - Prihodnje študijsko leto trikratni dvig subvencije za bivanje študentov pri zasebnikih - Cirius Vipava že 60 let skrbi za celostno obravnavo otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju - Slovenski rokometaši v Zagrebu izgubili z Islandijo
Slovenska kulturno-gospodarska zveza, ena od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, praznuje 70-letnico delovanja. Pod svojim okriljem združuje kulturne, gospodarske, izobraževalne in športne ustanove od Milj pa do Trbiža, v prvi vrsti pa si prizadeva za spoštovanje pravic narodne skupnosti in ohranjanje njene vitalnosti. V sodelovanju s svojimi članicami pripravljajo niz dogodkov, osrednja slovesnost ob jubileju pa bo nocoj v tržaškem kulturnem domu. V oddaji pa še: - Odprtje prizidka novogoriškega zdravstvenega doma bo 20. januarja. - Država bo sofinancirala Izgradnjo Centra za zaščito in reševanje Kobarid. - Blagovna znamka Unesco biosferno območje Škocjanske jame: Prvič so podelili certifikate Tu sem doma.
Na Hrvaškem naj bi, po podatkih iz leta 2001, živelo nekaj več kot 13.000 Slovencev, še deset let prej pa 22.300. Kdo ve, zakaj je številka v enem desetletju tako zelo upadla. V Istri je svoj dom našlo dobrih 2.000 Slovencev. V Pulju in okolici jih je, po podatkih zadnjega popisa na Hrvaškem 930. In prav v Pulju so se pred 15-imi leti prvi povezali v Slovensko kulturno društvo, ki so mu nadeli ime Istra. Istra zato, ker je to okolje v svoji zgodovini prijazno sprejelo številne priseljence iz drugih krajev, ki so si v njej ustvarili dom. Klaudija Velimirovič je bila deset let predsednica najstarejšega slovenskega društva v Istri. Letos, ko praznujejo 15-i rojstni dan, pa je predsedovanje prepustila kolegici Danici Avbelj. Pa ne zato, ker bi imela vsega dovolj; pravi, da si želi poizkusiti še kaj novega. Pa je že dosedaj naredila in izkusila veliko! Klavdija Velimirović je gostja oddaje Odprto za srečanja.
Zbor Slovenske filharmonije z dirigentko Ano Erčulj se poklanja skladatelju Aldu Kumarju ob njegovem življenjskem jubileju. Dihi je naslov avtorskega večera, ki so ga izvedli v Dvorani Mestne občine Nova Gorica v petek, 12. aprila 2024. Spored je pripravila umetniška vodja večera Ana Erčulj in vanj vključila zborovske skladbe z ljudsko tematiko in skladbe z umetniško poezijo Toneta Pavčka, Srečka Kosovela, Iztoka Geisterja Plamena, Rudolfa Maistra in Gregorja Strniše. Koncertni spored: Pesmi od ljubezni in kafeta, 1993 Storu si je lepi vrt Jeno leto je pasalo Za mikinega otročića Ku en šaltin Šaltin II Dva lepa pušljića Moja mati čuha kafe Ku je muj uače Zigo zigo zago Kantaj Nineta In segla je za hip v cvetoči lan (Tone Pavček), 2016 Tehtanje duš (ljudska iz Sužida pri Kobaridu), 1979 ... in Ecce homo (Srečko Kosovel), 1978 Pa da bi znal (Srečko Kosovel), 1982 Turist (Iztok Geister Plamen, aldo Kumar), 1987 Tri pesmi na besedila Rudolfa Maistra, 2018 Kazaška Polnoč Še zadnji zvon Vsi potoki vse reke (Gregor Strniša), 1994 Istrska suita, 1985 Ki če mojo travo kosit Mile mi moje škalice Cara mamma marideme Vilota Dajte, dajte
V Kulturni center Lojzeta Bratuža v Gorico vas tokrat vabi Tatjana Gregorič. Revijo, na kateri je 18. marca 2018 zazvenelo kar lepo število tudi priredb slovenskih popevk in ciklu skladb tržaškega skladatelja Adija Daneva, je posnela ekipa Radia Trst A. Prisluhnete lahko izbranim skladbam Učiteljskega zbora Osnovne šole Pivka, Moškega in ženskega pevskega zbora Kras Opatje selo, Mešanega pevskega zbora Encijan iz Pulja, Mešanega pevskega zbora Košana, Ženski vokalni skupini Barkovlje in Glasbena kambrca.
Janez Beličič je bil glas Radia Trst A zadnja tri desetletja. Svojo radijsko pot je začel z oddajo od Milj do Devina, pisal je tudi za časopis Gospodarstvenik in fotografiral za Primorski dnevnik. Ker sta bila njegova starša iz Slovenije, je govoril drugače kot njegovi ostali zamejski kolegi. 30 let je bil edini moški napovedovalec na Radiu Trst A. Z velikim posluhom za jezik je bil Janez Beličič mentor generacijam radijcev, ki so svojo pot začeli tu. Tudi po upokojitvi bo njegova govorna zapuščina še leta odmevala po radijskih studiih, saj je njegovo znanje neprecenljivo. Po svoji poklicni poti, ki jo je posvetil tržaškemu radiu, se bo Janez Beličič na nočnem obisku sprehodil z Boštjanom Simčičem.
Kako zagotoviti trajno izboljšanje morskega okolja? In kako v tej luči učinkovito uskladiti vrsto dejavnosti in rab, katerih skupni imenovalec sta morje in priobalni prostor? Med temi so pomorski promet, pristanišče Koper, ribištvo, školjkarstvo, ribogojstvo, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine. Odgovore na ta vprašanja so iskali snovalci osnutka prvega Pomorskega prostorskega plana, ki je še do konca februarja v javni obravnavi. V oddaji smo preverili, kakšne pripombe imajo na osnutek lokalne skupnosti, naravovarstveniki in Uprava za pomorstvo. Kaj menijo o gradnji umetnega otoka pri Izoli? Kje bi bil lahko ustrezen prostor za odlaganje mulja ob poglabljanju plovnih poti v pristanišče? Kaj bi še zaščitili, ohranili, smo jih med drugim vprašali.
Janez Beličič je bil glas Radia Trst A zadnja tri desetletja. Svojo radijsko pot je začel z oddajo od Milj do Devina, pisal je tudi za časopis Gospodarstvenik in fotografiral za Primorski dnevnik. Ker sta bila njegova starša iz Slovenije, je govoril drugače kot drugi zamejski radijci. 30 let je bil edini moški napovedovalec na Radiu Trst A. Z velikim posluhom za jezik je bil Janez Beličič mentor generacijam radijcev, ki so svojo pot začeli tu. Tudi po upokojitvi bo njegova govorna zapuščina še leta odmevala po radijskih studiih, saj je njegovo znanje neprecenljivo. Nedavno je prebral svoj zadnji radijski dnevnik in oddajo Glasba po željah. Klici poslušalcev, ki so se želeli od njega posloviti, so kar deževali. Razveselile so ga čestitke in ogromno toplih besed. Po svoji poklicni poti, ki jo je posvetil tržaškemu radiu, se bo Janez Beličič v oddaji Odprto za Srečanja sprehodil z Boštjanom Simčičem.
V oddji gostimo odineo Zupin, Slovenko iz Milj pri Trstu, ki je večino poklicnega življenja posvetila glasbi, kot novinarka delala na agenciji Aple Adria, po upokojitvi pa se je posvetila aktivizmu v prid palestinskemu ljudstvu.
V oddji gostimo odineo Zupin, Slovenko iz Milj pri Trstu, ki je večino poklicnega življenja posvetila glasbi, kot novinarka delala na agenciji Aple Adria, po upokojitvi pa se je posvetila aktivizmu v prid palestinskemu ljudstvu.
