Iskanje
V dneh pred kulturnim praznikom ne razmišljamo le o Prešernovi nagradi, ampak tudi o drugih priznanjih in listinah, kot sta npr. nagrada Srečko Kosovel ali listina Bojana Adamiča ... Pri poimenovanjih nas marsikdaj zmede raba sklona imena. Je pravilna raba 'nagrada Srečka Kosovela' ali 'nagrada Srečko Kosovel'? Ali lastno ime, ki je del imena nagrade, sklanjamo ali ne?
V Zavodu Modri december Koper, ki se posveča spodbujanju zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma ter bo prihodnje leto obeležil 10 let delovanja, letošnje leto zaključuje v znamenju priznanj in nagrad. Po priznanju za naj prostovoljca in naj mentorice v Mestni občini Koper ter priznanja Face leta enega od njihovih uporabnikov, jim je Zavod za razvoj mobilnosti mladih MOVIT, ki izvaja naloge nacionalne agencije v programih Evropske unije na področju mladine, izročil še priznanje za najboljšo mednarodno mladinsko izmenjavo v programu Erasmus+.
Aldo Zubin je prejemnik občinske nagrade Mestne občine Koper »Priznanje 15. maj« za dolgoletno neprecenljivo strokovno delo in prispevek k razvoju, ohranjanju in promociji pohodništva, kolesarjenja ter planinstva v slovenski Istri ter za spodbujanje, vzgojo in delo z mladimi ter vzorno skrb in odnos do okolja. Zubin je predsednik Obalnega planinskega društva, prijazen sogovornik ter spoštljiv in marljiv sodelavec na mnogih prostovoljnih delovnih akcijah. Zase pravi, da v življenju ni naredil niti enega koraka zato, da bi dobil katero koli priznanje ali nagrado. Je pa zelo počaščen, da so mnogi opazili njegov trud, njegovo razdajanje za skupno dobro. Med neštetimi vrhovi, ki jih je osvojil, bi najraje znova izbral Kriške pode. Zakaj? Ker je tam spoznal ljubezen svojega življenja. Foto: osebni arhiv Alda Zubina
Radio Koper letos obeležuje 75 let oddajanja. Jubilej smo zaznamovali s številnimi dogodki v maju, praznovanje pa zaokrožujemo z nocojšnjim slavnostnim koncertom v Kulturnem domu Nova Gorica. To bo posebna priložnost tudi za naš javni zavod, saj bo Radiotelevizija Slovenija nocoj podelila tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka. V oddaji tudi o tem: -Ministrstvo za digitalno preobrazbo bo začasno vodil Klemen Boštjančič -V Cukrarni v Ljubljani se začenja tretji Avdiofestival -Sistem E-Graditev za hitrejše pridobivanje podatkov -Evropska prestolnica kulture se predstavlja v Državnem svetu -Primorska nogometna prvoligaša zadovoljna na reprezentančni premor
Grožnjan je jubilejno šestdeseto leto kot mesto umetnikov najprej obeležil med prvomajskimi prazniki z razstavo v Galeriji Porton, kjer so predstavljena dela dveh ključnih osebnosti povojne umetniške revitalizacije kraja: Aleksandra Rukavine in Karla Zelenka. Včasih je bilo v mestecu odprtih okoli trideset ateljejev, danes je podoba precej drugačna, izpostavlja slikar – Karlov sin - Rok Zelenko. Vse več je turizma in vse manj umetnikov, ki bi v Grožnjanu tudi živeli. Župan Claudio Stocovaz priznava, da je mesto od leta 1990 postopoma postalo žrtev tako dogajanja na svetovnem tržišču, kot novih priložnosti, ki so nastale po razpadu nekdanje Jugoslavije. Komercializacija je vidna tudi v prostorih, ki so prej bili umetniške galerije in prostori ustvarjalnosti. Kljub tem spremembam je prepričan, da je Grožnjan kot mesto umetnikov še vedno živ, saj skozi vse leto potekajo številne, odmevne in tudi nove dejavnosti. Letošnji dobitnik evropske filmske nagrade občinstva LUX je animirani latvijski film Valovanje, ki je poleg oskarja dobil že več kot 50 nagrad. V Ljubljani se začenja prvi Festival kitare: ponudil bo širok repertoar, od klasične glasbe do jazza, glasbe latinske Amerike in flamenka. Glasbeno ogrlico je nanizal Goran Gregorič in jo posvetil veliki, nepozabni kraljici rocka Janis Joplin.
Leto 2024 je v Goriški regiji prineslo poslabšanje gospodarskih kazalcev v primerjavi z letom prej, obalno-kraške gospodarske družbe so tudi lani poslovale pozitivno, a z nižjim neto čistim dobičkom kot leto prej. -Trump po telefonskih pogovorih zatrdil, da bosta Rusija in Ukrajina takoj začeli pogovore o prekinitvi ognja - Umetniški vodja Marko Bratuš bo konec junija zapustil SNG Nova Gorica. - Plečnikova nagrada za avtorje novega ankaranskega pokopališča - Slovenija je po 20-ih letih spet obstala med elito svetovnega hokeja
V poletnih mesecih smo zbirali avanture naših poslušalcev. Od izgubljenih čelad, naključnih srečanj z daljnimi sorodniki, igranju nogometa na Maldivih, srečanja s slonom na prometni cesti ... Skupaj s podjetjem MEGABON smo trem podarili lepe nagrade. V žrebanju je imel največ sreče Goran, ki nam je pripovedoval o svoji avanturi z lošinjskim macaklinom: "Kot darilo za rojstni dan so mi letos prijatelji organizirali počitnice na Lošinju. Šlo nas je pet, z enim avtom. S seboj smo vzeli tudi napihljiv sup, ki pa je žal na plaži kampa Čikat ob glasnem poku spustil dušo. Sup sem po kopanju naslonil na zidek in se ulegel pod borovce, kjer sem zaspal. Slišal sem nek čuden zvok, kot da otrok v moji bližini spušča balonček. Nakar je počilo, kot strel iz pištole. Skočili smo pokonci. Počil je sup. Ko se je šok polegel, sem šel pogledat, kaj se je zgodilo. Sup je počil po šivu in se spraznil. Zvil in pospravil sem ga v torbo in ga pospravil v avto. Ob prihodu v Slovenijo sem se dogovoril za popravilo in odložil sup na balkon. Ko sem ga naslednji dan vzel iz torbe, sem torbo pustil odprto na balkonu in odnesel sup na popravilo. Medtem ko sem bil zunaj po opravkih, pa mi je žena vsa panična poslala sporočilo , da se seliva iz stanovanja, ker naj bi iz kanalizacije prilezel mali krokodil in zataval na najin balkon. Ko sem prišel domov sem našel ženo skrito v sobi, žival pa na balkonu na steni. Seveda ni bil krokodil, šlo je za hrvaškega zidnega gekona, ki je najverjetneje na plaži zlezel v torbo od supa, kjer se je skril in se z nami kot slepi potnik pripeljal v Slovenijo. Z malo truda sva ga uspela pregnati na vrt in tako imamo sedaj lošinjskega soseda kar na vrtu."
»Na neki način so pisatelji skriti shizofreniki,« je Gospodinov dejal ob lanskem obisku Slovenije. Jeseni se vrača kot osrednji gost, lavreat mednarodnega literarnega festivala Vilenica, kjer bodo v ospredju njegova dela, ki dokazujejo, da lahko literatura tudi danes močno nagovarja bralca. Slovenska avtorica v središču festivala bo tokrat Maja Haderlap – avstrijsko-slovenska pisateljica, ki je pred kratkim nastopila tudi na Evropski prestolnici kulture. Vilenica bo potekala med 8. in 13. septembrom pod geslom Krasni novi svet – Nova pravila bivanja. Društvo slovenskih pisateljev pripravlja enajst osrednjih dogodkov v Lokvi, Sežani, Kopru, Novi Gorici, Trstu in Ljubljani. Letošnja Plečnikova nagrada za javni prostor gre avtorjem ureditve novega pokopališča v Ankaranu. V Cannesu se za zlato palmo poteguje 22 celovečercev - festival pa ostaja tudi največje filmsko sejmišče na svetu. Glasbena ogrlica Simone Moličnik je tokrat literarno obarvana.
Trst, Koper in Umag bodo do sobote zaznamovali in povezali številni dogodki že 26. Foruma Tomizza. Letošnja istrska mednarodna obmejna srečanja, ki udejanjajo idejo transkulturnosti in meje kot stičišča, povezuje zgovorno geslo simpozija 'Hvalnica norosti'. Organizatorji so si naslov izposodili pri srednjeveškem mislecu Erazmu Rotterdamskem, norost pa je vsekakor večpomenska, pojasnjujejo: drugačnost norosti je namreč tudi sredstvo upora, s katerim se umetniki zoperstavljajo sodobnim oblikam represije. Prav tako jo lahko dojemamo kot ustvarjalno silo umetnosti. 'Soncu v čast' je naslov razstave Klavdija Tutte v šempetrskem dvorcu Coronini. Občina jo poklanja Evropski prestolnici kulture, umetnik pa svojim staršem. Nagrado 'kritiško sito' letos prejme Ana Svetel za zbirko kratkih zgodb 'Steklene stene'. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič tokrat nanizal s skladbami legendarne ameriške R&B pevke Ette James.
V okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 so v goriškem Kinemaxu premierno predvajali celovečerni dokumentarni film Ne pozabi me. Avtorici Nadja Velušček in Anja Medved sta v njem zbrali osebna pričevanja ljudi, ki so bili v času druge svetovne vojne še otroci ali mladostniki. »Z violino in malim basom od Rezije do Istre« je bil naslov prireditve, katere namen je bilo srečanje ter spoznavanje podobnosti in različnosti izvajalcev starih, ljudskih glasbenih praks Rezije in Istre. Osrednjo nacionalno nagrado za mlade vizualne umetnike – nagrado Skupine OHO za leto 2025, ki prinaša dvomesečno umetniško rezidenco v New Yorku in samostojno predstavitev v Galeriji P74 je prejela Nika Erjavec. V koprski knjigarni Libris so predstavili Slovenski istrski lingvistični atlas 2 avtorice in raziskovalke istrskih narečij Suzane Todorović. Glasbeno ogrlico s pesmimi angleškega glasbenika Steva Winwooda, rojenega na današnji dan, je nanizal Goran Gregorič.
Na mednarodnem navtičnem sejmu Mets v Amsterdamu je nagado Rising star, namenjeno izjemnim dosežkom v navtični industriji do starosti 35 let, prejel Žiga Jarc iz Ljubljane. Njegov nagrajeni izdelek je nastajal v Izoli in je povsem ekološki. Podjetje, ki ga vodi Žiga Jarc, Ejet.co, proizvaja pomožne čolne (tenderje), ki so v pomoč večjim jahtam, primerni pa so tudi za dnevne izlete in vodne športe. Njihovi čolni pa v celoti delujejo na električni pogon, tudi nagrajeni najnovejši model. To je 9-metrsko plovilo, ki ga prav tako poganja elektrika, a je tehnično še bolj dovršeno od prejšnjih.
Oddaja Midva je od oktobra enkrat mesečno predstavljala različne dvojine - spoznali smo očeta in sina, mamo in sina, zakonski par, partnerja in igralca, prijateljici,ki sta tudi priznani humanitarki, zdaj pa kot zadnjo v tem nizu spustimo v eter pogovor z bratoma- glasbenikoma. To sta Marko in Mirko Vuksanovič - ustanovitelja skupine Avtomobili, ki je na sceni že 42 let. Starejši Marko je pevec, tekstopisec in bas kitarist, mlajši Mirko igra klaviature in je skladatelj, ki veliko odlične glasbe napiše za Avtomobile, a tudi za gledališke predstave v Sloveniji in v tujini, največ za Mestno gledališče v Brnu na Češkem in je letošnji prejemnik nagrade primorskih gledališč Tantadruj za življenjsko delo. Na pogovor ju je povabila Nataša Benčič, avtorica vseh oddaj Midva, ki se zaključujejo 25. maja s skupnim pogovorom z vsemi gosti doslej.
