Iskanje
Vročica pred letošnjo že 69. Pesmijo Evrovizije, na kateri bo Slovenija sodelovala že tridesetič, narašča. O izboru, ki bo letos 13., 15. in 17. maja v Baslu, je tekla beseda z Janom Veharjem, predsednikom kluba ljubiteljev evrovizijske popevke OGAE Slovenija. Jan že dve leti tudi soustvarja evrovizijski podcast Building Bridges. Foto: Anže Kranjčič
Kikcs se napiše prav tako, da je narobe. Borba s programom Autocorrect (samodejni popravki) je v polnem teku in zaenkrat ni izenačena. Trio Kikcs sestavljajo dolgoletni akterji severnoistrskega kitarskega podzemlja, Primož Mislej, Erik Pibernik in Aljoša Mislej, sicer člani in nekdanji člani zasedb, kot so Curbrigen, Sensation, Žižolath, Sottomayor in Second Chance Blown. Nastali so neposredno iz slednje, od katere so ohranili tudi težnjo po DIY, 'naredi sam' pristopu do ustvarjanja. Prvenec izolskih postpankerjev je nastal v domači režiji: odigran, posnet, zmiksan in produciran v domači vadnici, le za mastering je poskrbel John Nicholls na drugi strani Rokavskega preliva. V tem predbožičnem času je torej izšel plošček z naslovom Kikcs, ki je že dosegljiv na vseh bolj ali manj opaznih ponudnikih pretočnih vsebin. A v prepričanju, da se glasba ne bo in ne sme končati v digitalnem svetu, so vrli Izolani taistemu prvencu dodali še vinilno obliko ter izdelavo naslovnice prepustili izvrstni slikarki Kateryni Burlini. The Kikcs, zasedba brez klasičnega bobnarja oziroma ritem sekcije, saj zanjo skrbi sintetika, čeprav bi težko govorili o elektronski glasbi, ker kitare so pač kitare, bo v naslednjih mesecih promovirala svoj, s sintetiko začinjen, kitarski hrup. Začeli so že minulo soboto na Metelkovi, natančneje v Gromki, kjer so družbo na odru delali zadarski Mižeriji. KISSINGER Obiskala ga je zgodaj, ta gospa v črni obleki. Mu pomahala v pozdrav. Dobro jo je poznal. Zaradi nje se je z družino skril na drugo stran valov, tam kjer zastave plapolajo v znak svobode. Kaj bi rada, kaj želiš? Ni bilo vsega že dovolj? Dobila si kar si želela, vsega česar ne bi smela. Dobro veš kaj si želim, mu je prišepnila v uho. Sem želodec, sem praznina, nenasitna trošarina. Jaz sem majhen. Sem nepomemben. Kaj bi z mano sploh počela? Ti še ne veš kaj boš dosegel, če le eno stvar ti bom vzela. Daj mi vest in zgodovina se bo pisala o tebi. V zameno ti bom dala eno stoletje in alibi. Kakšno vest? Saj je sploh nimam! Imam pa smisel za ironijo. Veš, nagrado bom dobil za vse kar jim bom naredil. Daj mi vest in zgodovina se bo pisala o tebi. V zameno ti bom dala eno Kambodžo in alibi. Kakšno vest? Veš, da je nimam! Imam pa smisel za humor. Veš, nagrado so mi dali, pol države smo zažgali. Daj mi vest in zgodovino bodo pisali o tebi. Bo podobna tisti knjigi, ki jo pišejo o meni. Tvoje ime ni vredno niti verza v kratki pesmi. Tvoje ime ni vredno niti rime ...
Američani poznajo izraz »soccer mom«. To je mama, ki veliko časa preživi tako, da svoje otroke vozi na različne dejavnosti, kot so glasbeni pouk, šport itd. Pogosto se te obšolske dejavnosti časovno prepletajo in zahtevajo pravo strategijo pri organizaciji prevozov. Dokler zadeve ostajajo pri prevažanju otrok, ni nič narobe, a ko se jim pridružijo prevelika pričakovanja staršev, pretirana navijaška vznesenost in želja po tem, da bo malček najboljši, dobimo »fuzbal atije in mamice.« Časnik Večer je veliko pisal o nogometni tekmi dečkov, na kateri so očetje in mame teh otrok zganjali pravi vik in krik ter se drli na trenerje in sodnike. Tako nešportno vedenje se prenaša na otroke. Niso vsi Messiji, Ronaldi, Dončiči, Gadžijevi, Urnauti; statistika pravi, da ima le majhen delež otrok genetske predispozicije za doseganje presežnih rezultatov. Neprimerno vedenje in prevelika pričakovanja staršev pa niso prisotna samo v športu. Se vam zdi, da starši danes od svojih otrok zahtevajo preveč? Prisluhnite anketi in Elviri, Magdi, Dragici ter Filipu, ki so na poklicali v živo!
Zgodba Blaža Vižintina je zelo podobna slehernemu, ki se je odločil za pot ustvarjalca vsebin. Vsem je skupno to, da potrebujejo veliko poguma; začeti kariero v okolju, ki je zelo nepredvidljivo in hkrati kaotično, namreč ni lahko. V podjetju Lego, ki je znan proizvajalec igrač in kock, so pred dvema letoma anketirali 3000 otrok iz ZDA, Združenega kraljestva in Kitajske. Mlade, stare od 8 do 12 let, so vprašali, kaj bodo počeli, ko bodo veliki. Skoraj tretjina otrok v raziskavi je izjavila, da želijo postati vplivneži, medtem ko jih je le 11 % reklo, da bi bili astronavti. Pred 30. leti je bil ta trend zagotovo drugačen. Res je, tega, da nam spletni vplivneži odpirajo vrata v svoje dnevne sobe, v svojo intimo in svet, smo se nekako privadili, da gre za poklic prihodnosti, pa še ne. Za vsako dejavnostjo se skriva trdo delo. Trg vplivnežev in vplivnic je zelo krut in ne delajo vsi vsega narobe, pravi znan ustvarjalec vsebin in TikToker Blaž Vižintin: »V svojem poklicu sem se našel, to rad delam in nikoli nisem nespoštljiv do nekoga, ki opravlja drugačno delo. Tako pričakujem tudi do ostalih, da o našem delu nimajo predsodkov.« Katere so dobre plati tega poklica, kako vplivnež uravnoteži osebno in javno življenje, ter ali si dovoli, da kdaj izgine, da ga enostavno ni več.
Letošnja kurilna je sezona posebna, saj bo marsikdo zamenjal način ogrevanja in energente. Pričakuje se, da se bo letos povečala uporaba trdih goriv, drv in pelet. Kar samo po sebi ni nič narobe, če so kurilne naprave in lesni material ustrezni. V okoli 200 tisoč domovih so peči starejše od 25 let. Agencija za okolje bo tudi v tej kurilni sezoni izvajala meritve delcev PM10, ki so posledica uporabe kurilnih naprav. Ker onesnaženost vpliva na zdravje, nacionalni inštitut za javno zdrave predlaga spremljanje meritev in priporočil.
Starejši ljudje pogosto doživljajo osamljenost. Najbolj dejaven del življenja se, sploh po upokojitvi, umiri. Zaradi različnih življenjskih dogodkov, kot so smrt partnerja in prijateljev, bolezni, skrb za bolne družinske člane in številni drugi, se njihov socialni krog skrči. Mnogokrat postanejo odvisni od pomoči drugih, zapušča jih telesna moč, pokojnina pogosto ne zadostuje za vse potrebe. Vendar narobe razmišljamo, če menimo, da so to težave, s katerimi naj se soočajo sami. Vprašanje skrbi za starejše zadeva celotno družbo, od najmlajših naprej, ki bi jih morali prvenstveno vzgajati v sočutna bitja. Kaj lahko naredimo, da zmanjšamo občutek osamljenosti, preprečimo najbolj skrajna dejanja, okrepimo zavedanje, da nihče ni s svojimi težavami sam ali vsaj, da tako ne bi smelo biti? Mateja Brežan je k pogovoru povabila doc. dr. Nušo Zadravec Šedivy z Inštituta Andrej Marušič, Univerze na Primorskem.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o obsesivno-kompulzivnih motnjah pri otrocih. Takole na prvo uho bi to bila zelo zakomplicirana tema, kompleksna sicer je, a so te motnje resnično del našega vsakdana. Z njimi se ne soočajo zgolj odrasli, z njimi se spopadajo tudi otroci, ki si jih ne znajo razložiti, zato o tem pogosto molčijo. Spremlja jih strah, da se bo kaj slabega zgodilo ali pa da je z njimi samimi kaj narobe. Za kaj gre? Gre za vsiljive misli ali podobe, ki nam ne gredo iz glave. A tudi v tem primeru velja, da jih je dobro odkriti čim prej. Obsesivo-kompulzivne motnje niso zgolj obvladljive, ampak so ozdravljive. Strokovno nam bo o tem danes pojasnil dr. Peter Janjušević, specialist klinične psihologije iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. Z njim se je pogovarjala Mateja Brežan.
Naključje, da se je v minulih dneh zgodilo več posebej okrutnih kaznivih dejanj, je pri marsikomu zbudilo občutek, da je v naši družbi nekaj narobe. Pošastno dejanje dveh fantov pri Krškem in gladiatorsko deljenje videoposnetka na družabnih omrežjih niso zapisani v scenariju za kakšen film, ampak so del realnosti v tednu, ki bi ga mnogi radi pozabili. V torklji, ki jo je pripravila Tjaša Škamperle, tudi o dnevih, ki si jih bodo mnogi zapomnili za vedno.
Zakaj se je v Genovi zrušil viadukt, preiskovalci še ugotavljajo. Avtocesto so odprli leta 1967, pred dvema letoma pa naj bi ta odsek obnovili. O tem, kaj lahko gre narobe pri takšnih objektih, je Tjaša Škamperle vprašala Marjana Pipenbaherja iz biroja Ponting, ki je projektiral več mostov in viaduktov - tudi črnokalskega in nazadnje most čez Peljašac.
Danes se spominjamo Frana Erjavca, pisatelja in naravoslovca, ki se je rodil na današnji dan leta 1845 v Ljubljani, umrl pa je 12. januarja 1887 v Gorici. Najbolj znana je njegova povest Ni vse zlato, kar se sveti. Med sodnim postopkom je na današnji dan leta 1915 v Gradcu umrl preporodovec Ivan Endlicher. O preporodovcih podrobneje Angela Vode: Tržaška Edinost pa je poročala o koleri v Trstu: "V zdravniški oskrbi je 14 oseb, novih slučajev bolezni, 3 bolniki so okrevali, pri 2 bolnikih opazujejo prisotnost bacilonoscev, v vili Sartorio je na opazovanju osem oseb." "Prišel je dan obračuna," tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil poročilo iz Moskve, kjer je 2. septembra generalisim Stalin preko radia tako naslovil proglas ob brezpogojni kapitulaciji Japonske: »Prišel je dolgo pričakovani mir za vse narode po vsem svetu.« V Srednji Kanomlji se je na današnji dan leta 1950 rodil sociolog Ivan Svetlik. Kot raziskovalec se je na Inštitutu za sociologijo ubadal predvsem z vprašanji kakovosti življenja, kar je tako opredelil: Ivan Svetlik je bil minister za delo, družino in socialne zadeve in rektor Ljubljanske univerze. V Ljubljani je na današnji dan leta 1985 umrla pisateljica in prevajalka Mira Mihelič. V arhivu hranimo njeno izjavo o odločitvi za literaturo: Zaslovela je kot romanopiska, njen prvi roman Obraz v zrcalu je izšel leta 1942. Po vojni se je posvetila kratki prozi in dramatiki. Pálčje je prometno odmaknjeno naselje, ki leži pod gozdnatimi Javorniki, v zakraselem vzhodnem delu Zgornje Pivke. Sodeč po srednjeveškem zapisu iz leta 1498, ki navaja ime Palitschach, je krajevno ime prenarejeno iz množinskega prebivalstvenega imena Paličane. To je izpeljano iz občnega imena 'palič', ki je verjetno pomenilo manjše jezero. Fašisti so kraj preimenovali v Palci. Spominjamo se na današnji dan leta 1970 izvoljenega čilskega predsednika Salvadorja Allendeja, tragičnega junaka južnoameriške levice. Otroci sonca ali Inti Inlimani nam bodo sedaj zapeli skladbico Fiesta de san Benito
Na današnji dan leta 1826 se je v beneški Bili rodil duhovnik in jezikoslovec Štefan Valente. Po končanem bogoslovju v Vidmu je služboval v Reziji. Znamenit je njegov članek iz leta 1868 "O slovanskem izvoru narečja v dolini Rezije," pri čemer se je skliceval na Šafarikove Slovenské starožitnosti. Prvi kancler Zvezne republike Nemčije po letu 1949, Konrad Adenauer, se je rodil na današnji dan leta 1876 v Kolnu. Dolgo časa je bil župan tega mesta. Adenauer je bil eden od soustanoviteljev Krščansko-demokratske unije CDU in jo je vodil do leta 1966. Kancler je bil do leta 1963. Zvezno republiko Nemčijo je popeljal v zvezo Nato in v Evropsko gospodarsko skupnost. Na današnji dan leta 1916 se je začela zmagovita 8-dnevna ofenziva avstroogrskih enot proti Črni gori. Poveljnik Franz Conrad von Hotzendorf je zbral vojsko 45 tisoč mož, ki se jim je pridružilo še 5 tisoč bosanskih muslimanov. Že drugi dan ofenzive proti umikajoči se srbski vojski, ki jo je ščitila črnogorska, so zasedli Cetinje. Slovensko Primorje s Trstom, Goriška, del Notranjske in celotna Istra so bili z mejno črto Mangart-Triglav-Krn-Porezen-Snežnik-Kvarner na današnji dan leta 1921, skladno z določili rapalske pogodbe, priključeni kraljevini Italiji, ki je že takrat začela nad primorskimi Slovenci in Hrvati izvajati najbolj kruto raznarodovalno politiko. Podrobneje o tem zgodovinarka Milica Kacin Wohinz: Tomaž Pavšič je v knjigi Ob stari meji razkril tudi vedrejšo plat življenja, pobude za nastanek knjige je takole strnil: »Moskovska konferenca je spravila z mrtve točke vprašanje mirovnih pogodb. S tem je ponovno postavila pred svobodoljubne narode sveta vprašanje Slovenskega Primorja in Istre. Naša borba, naše žrtve trkajo na vest človeštva," je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik. Prosinca gorkota - jeseni sirota/ Prosinec mili, bog se usmili/ V prosincu toplota - v svečanu mrzlota. V velikem licejskem gledališču v Barceloni so na današnji dan 1896 krstno uprizorili opero Isaaca Albeniza, Pepita Jiminez. Lirično komedijo je avtor kasneje predelal. Prisluhnimo sklepnemu dejanju, ki sta jo posnela Carol Vanes in Placido Domingo:
