Kikcs se napiše prav tako, da je narobe. Borba s programom Autocorrect (samodejni popravki) je v polnem teku in zaenkrat ni izenačena. Trio Kikcs sestavljajo dolgoletni akterji severnoistrskega kitarskega podzemlja, Primož Mislej, Erik Pibernik in Aljoša Mislej, sicer člani in nekdanji člani zasedb, kot so Curbrigen, Sensation, Žižolath, Sottomayor in Second Chance Blown. Nastali so neposredno iz slednje, od katere so ohranili tudi težnjo po DIY, 'naredi sam' pristopu do ustvarjanja. Prvenec izolskih postpankerjev je nastal v domači režiji: odigran, posnet, zmiksan in produciran v domači vadnici, le za mastering je poskrbel John Nicholls na drugi strani Rokavskega preliva. V tem predbožičnem času je torej izšel plošček z naslovom Kikcs, ki je že dosegljiv na vseh bolj ali manj opaznih ponudnikih pretočnih vsebin. A v prepričanju, da se glasba ne bo in ne sme končati v digitalnem svetu, so vrli Izolani taistemu prvencu dodali še vinilno obliko ter izdelavo naslovnice prepustili izvrstni slikarki Kateryni Burlini. The Kikcs, zasedba brez klasičnega bobnarja oziroma ritem sekcije, saj zanjo skrbi sintetika, čeprav bi težko govorili o elektronski glasbi, ker kitare so pač kitare, bo v naslednjih mesecih promovirala svoj, s sintetiko začinjen, kitarski hrup. Začeli so že minulo soboto na Metelkovi, natančneje v Gromki, kjer so družbo na odru delali zadarski Mižeriji. KISSINGER Obiskala ga je zgodaj, ta gospa v črni obleki. Mu pomahala v pozdrav. Dobro jo je poznal. Zaradi nje se je z družino skril na drugo stran valov, tam kjer zastave plapolajo v znak svobode. Kaj bi rada, kaj želiš? Ni bilo vsega že dovolj? Dobila si kar si želela, vsega česar ne bi smela. Dobro veš kaj si želim, mu je prišepnila v uho. Sem želodec, sem praznina, nenasitna trošarina. Jaz sem majhen. Sem nepomemben. Kaj bi z mano sploh počela? Ti še ne veš kaj boš dosegel, če le eno stvar ti bom vzela. Daj mi vest in zgodovina se bo pisala o tebi. V zameno ti bom dala eno stoletje in alibi. Kakšno vest? Saj je sploh nimam! Imam pa smisel za ironijo. Veš, nagrado bom dobil za vse kar jim bom naredil. Daj mi vest in zgodovina se bo pisala o tebi. V zameno ti bom dala eno Kambodžo in alibi. Kakšno vest? Veš, da je nimam! Imam pa smisel za humor. Veš, nagrado so mi dali, pol države smo zažgali. Daj mi vest in zgodovino bodo pisali o tebi. Bo podobna tisti knjigi, ki jo pišejo o meni. Tvoje ime ni vredno niti verza v kratki pesmi. Tvoje ime ni vredno niti rime ...
Človeštvo se lahko angleškemu zdravniku Edwardu Jennerju zahvali, da je odpravilo s črnimi kozami. Prisluhnil je ljudskemu glasu, da te bolezni ne dobi tisti, ki je prebolel goveje koze. Na današnji dan leta 1796 se je odločil, da bo roko osemletnega Jamesa Phippsa cepil z gnojem iz rane govejih koz. Pri dečku so se razvile podobne rane, vendar ni zbolel. Ko so ga po šestih tednih cepili z gnojem iz rane črnih koz, ni bilo nikaršne reakcije. Velški utopični socialist Robert Owen se je rodil 14. maja 1771 v Newtownu. Vzrok kapitalističnih kriz je videl v pomanjkljivem sistemu delitve, o čemer je pisal v delu Socialni sistem. "Občinsko starešinstvo v Koprivi je imenovalo generalnega polkovnika Svetozarja Boroeviča častnim občanom občine Kopriva," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. Na današnji dan leta 1921, dan pred parlamentarnimi volitvami, je bilo že tako napeto, da so pred Ospom, Gabrovico in Črnim Kalom ter pod Mačkovljami vaščani postavili barikade, da bi preprečili fašistom škvadristom odvzem glasovnic. O tem in o žrtvi na barikadi, Andreju Žerjulu iz Gabrovice, hranimo v arhivu pričevanje tedaj štirinajstletnega Maria - Josipa Slavca iz Ospa: "Našim bratom v Julijski krajini sporočam, da bomo varovali in branili njihove pravice." Tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil povzetek govora maršala Tita ob odprtju 3. Mladinskega kongresa Jugoslavije v Zagrebu. Sveti Pankracij, Servacij, Bonifacij so ledeni svetniki; če prej ni slane bilo, tudi pozneje ne bo mrazilo./Mokri trojaki, tolst Božič Ako na Trijakov dan dežuje, dobro letino oznanuje Na današnji dan leta 1981 je v Ljubljani umrl skladatelj in dirigent Rado Simoniti. V Črnomlju je vodil prvo partizansko pihalno godbo, v Gravini pri Bariji pa je ustanovil partizanski pevski zbor Srečko Kosovel, česar se je leta 1965 tako spominjal: Po diplomski predstavi Traviate je redno dirigiral v ljubljanski operi. Kot skladatelj je izrazit melodik, napisal je okoli 600 samospevov in zborovskih pesmi, kantato Kolednica mladinskih brigad in operno agitko Partizanka Anka. Iz Simonitijevega cikla Ljubezenskih pesmi prisluhnimo uspešnici Samo en cvet. Tenorista Jurija Rejo spremljajo simfoniki RTV Slovenije pod taktirko Antona Nanuta:
Danes praznujemo dan protestantizma; Luthrove ideje reformacije so se prek potujočih študentov in liberalnih duhovnikov razširile tudi na Slovensko. Primož Trubar je vplival tudi na izid Dalmatinove Biblije leta 1584. Leta 1996 smo dobili nov prevod Svetega pisma. O petnajstletnem prevajalskem delu je tedaj Otmar Črnilogar povedal: V Hrpeljah se je na današnji dan leta 1916 rodil Boris Race - Žarko, gradbenik in politik. V Ljubljani je končal arhitektonsko-gradbeni odsek Tehniške srednje šole. Po razpadu Italije je vodil ciklostilno tehniko Slavnik in tiskarno Slovenija Leta 1962 je bil izvoljen za predsednika Slovenske kulturno- gospodarske zveze, ki jo je vodil do upokojitve. Prilsunimo odlomku izjave Borisa Raceta o tržaški konferenci narodnih manjšin iz leta 1976: V deveti soški bitki, ki se je začela na današnji dan leta 1916 in je trajala do 4. novembra, je italijansko letalstvo bombardiralo Sežano, Dutovlje in Miramar. Navkljub srditim napadom so branilci obranili Fajtji hrib, Italijani so zasedli Kostanjevico na Krasu toda prodor v Trst se jim še vedno ni posrečil. Simič v skupščini Združenih narodov: Jugoslavija odklonila pariške predloge, je na današnji dan leta 946 iz Flusing Meadowsa pisal četrtkov Primorski dnevnik. V Ljubljani je na današnji dan leta 1996 umrl novinar in politik Jože Smole. Že leta 1941 se je pridružil partizanom in bil član pokrajinskega komiteja Skoj-a za Slovensko Primorje, v katerem je urejal Mladino. Po vojni je bil newyorški dopisnik Tanjuga in Borbe, urednik Borbe in glavni urednik Dela. Leta 1968 je postal osebni tajnik in vodja kabineta Josipa Broza Tita. Politično kariero je sklenil na republiški konferenci Socialistične zveze. Prisluhnimo arhivskemu posnetku njegovega razmišljanja o kosovski krizi leta 1981: Oktobra burja, mraz, v januarju sončen čas. Primož Trubar je za verske potrebe zložil vrsto protestantskih pesmi, o čemer je Edo Škulj povedal: Komorni zbor Ipavska z dirigentom Matjažem Ščekom je posnel tudi Trubarjevo pesem Ne daj oča naš lubi Bog
Prva uredba francoskih oblasti o organizaciji šolstva, odlok je podpisal maršal Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont na današnji dan leta 1810, je namesto trivialke, glavne šole in normalke uvedla enotne štirirazredne osnovne šole, iz katerih so učenci prestopali v poklicne šole ali nižje gimnazije, ki so bile v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Postojni, Idriji, Trstu, Gorici in Kopru. "Nov poraz Italijanov pri Tržiču. Napadi na goriško predmostje krvavo odbiti," tako je Edinost na današnji dan leta 1915 strnila poročila o najbližjih spopadih prve svetovne vojne. "Po brezuspešnih napadih pri Zagraju in Polazzu, se je pričel proti večeru najmanj od dveh pehotnih divizij izvršeni napad proti oddelku planote pri Doberdobu. Naše za boj navdušene čete so vrgle, kakor vedno, sovražnika povsod nazaj." Ob spoštljivem življenjskem jubileju voščimo Cirilu Zlobcu, ki se je na današnji dan leta 1925 rodil v Ponikvah na Krasu. Prve pesmi je objavil že v ilegalnem dijaškem listu v Kopru. Kot partizan je konec vojne dočakal v osvobojenem Trstu. Po osvoboditvi je doštudiral slavistiko ter pisal o kulturi v številnih uredništvih v Ljubljani. Kasneje je bil politik, nazadnje je bil član predsedstva Slovenije. Prisluhnimo odlomku oddaje ob pesnikovem 60-em življenjskem jubileju, ko je založba Lipa izdala antologijo Zlobčevih pesmi z naslovom Beseda: Sredin Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 poročal o nadaljevanju vojne na Daljnem vzhodu. »Včeraj v jutranjih urah je 600 veletrdnjav bombardiralo važna japonska središča Kure, Simoneseki in Kuamamoto." Klávže so v jedru gručasto naselje, h kateremu sodijo zaselki Skribe, Sopotnica in Log. Še pred prvo svetovno vojno sta v vasi delovali prva tovarna za predelavo lesa na vodni pogon in hidroelektrarna. Klávža je vodna zapornica, ki so jo odprli za spravljanje lesa. Sama beseda je prek nemške 'kause' prevzeta iz starolatinske besede clusa - zapornica. Na današnji dan leta 1900 se je v New Orleansu rodil Louis Daniel "Satchmo" Armstrong. Že kot fant je igral trobento na ladjah na Mississipiju. Leta 1922 je postal trobentač v čikaškem orkestru Oliver's Creol Jazz Band, kmalu zatem je ustanovil lastne zasedbe. Kot trobentač, vodja orkestrov in pevec dixieja je nastopal po vsem svetu. 1965 in štiri leta pozneje je nastopil tudi v Ljubljani. Ena izmed Satchmovih uspešnic je tudi Hello Dolly, ki jo je posnel leta 1964
Na današnji dan leta 1886 je v Ljubljani umrl narodni buditelj in duhovnik Božidar Raič. Zaslovel je predvsem kot priljubljen govornik na slovenskih taborih. Leta 1859 je v pozdravni pesmi novemu mariborskemu škofu Slomšku prvič zapisal ime Pomurje. Kustos ljutomerskega muzeja, Anton Ratiznojnik je o njem povedal: "Vsled boljših vidnih razmer je bilo delovanje artiljerije včeraj popoldne na primorski fronti živahnejše. V ozemlju Krna in posebno pri Oslavju je bilo zelo srdito. Odbili smo nov napad na po naših četah zavzeti jarek severno Dolja in napad z ročnimi granatami na našo postojanko severno Vrha sv. Mihela, " je na današnji dan leta 916 pisala tržaška Edinost. "Bliža se čas, ko bo vprašanje naše primorske dežele in predvsem vprašanje tržaškega mesta zopet stopilo v ospredje pred mednarodno javnost. Nič čudnega torej, če je Jugoslavija med prvimi državami, ki je poslala na zborovanje Združenih narodov v Londonu svojo delegacijo, kateri načeljuje tudi tokrat minister Edvard Kardelj," je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal nedeljski Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 1946 je bila na koroškem radiu prvič predvajana slovenska beseda. Ob 70-letnici slovenske ORF je odgovorni urednik Marjan Velik v naši javni oddaji Gremo plesat v Svetem Antonu oktobra povedal: V Ljubljani je na današnji dan leta 1991 umrla igralka in pisateljica Alja Tkačev. Po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost je ustanovila Komedijantski atelje in poučevala v Centru za estetsko vzgojo mladine v Ljubljani. Leta 1964 je postala članica Slovenskega mladinskega gledališča, leta 1983 pa Lutkovnega gledališča. V arhivu hranimo odlomek Literarnega nokturna iz leta 1979, v katerem Alja Tkačev recitira pesem Lili Novy, Kostanji : Če je na kralje jasno, so vse leto prazne jasli/ Če so na kralje jamice polne vode, bomo imeli jeseni polne sode./Če na tri kralje jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno. V Trstu se je na današnji dan leta 1891 rodil glasbeni pedagog in skladatelj Adolf Groebming. Študiral je na konservatorijih v Trstu in Ljubljani. Bil je odličen zborovski dirigent. Urejal je reviji Tamburaš in Naši zbori. Groebmingovo Kraško pesmico je na reviji Primorska poje v Štandrežu leta 1998 zapel moški pevski zbor Ivan Kokošar Koritnica z dirigentom Marjanom Obidom
Na današnji dan leta 1866 se je v Vrhopolju pri Vipavi rodil kipar Alojzij Repič. Zaradi risarske nadarjenosti so ga poslali v uk rezbarju Jerneju Ternovcu, s pomočjo Kranjskega deželnega zbora se mu je uspelo vpisati na dunajsko akademijo, kjer je specializiral kiparstvo, o čemer podrobneje kustosinja Mateja Breščak: V Trstu je na današnji dan leta 1906 umrl Ivan Marija Vatovec. Podrobneje o njem Bogomila Kravos Zaradi Verdunske ofenzive Nemcev je moral italijanski vojskovoda, maršal Luigi Cadorna razbremeniti Francoze, tako je na današnji dan leta 1916 sprožil peto soško bitko. 2. Italijanska armada je napadla na Mrzlem vrhu, 3. armada pa med Šmihelom in Martinščico. Avstro-ogrska vojska pa je zaradi nemškega uspeha izvedla plinski napad med Majnicami in Martinščico. Zasedli so veliko ozemlja, ki pa so ga zaradi Italijanskega obstreljevanja komaj zadržali. V Zalogu pri Postojni se je na današnji dan leta 1936 rodila modna kreatorka Josephine Janežič. V Trstu obiskovala Andrea College, ki ga je leta 1945 organiziral ameriški Rdeči križ. Kasneje je v Melbournu študirala trgovske vede, v Milwaukeeju psihologijo in delala kot samostojna modna ustvarjalka v tovarni oblačil. V New Yorku je leta 1989 izdala odmevno knjigo spominov Pepcin boj. Na današnji dan leta 2006 je v priporu haaškega sodišča umrl nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević. V Haagu so mu od leta 2002 sodili za zločine proti človečnosti in vojne zločine na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in na Kosovu med letoma 1991-1999. Kot vodja Komunistične partije Srbije si je pridobil veliko podporo med ljudmi, ko se je zavzel za Srbe na Kosovu. V arhivu hranimo odlomek Miloševičeva govora na Gazimestanu 28. junija leta 1989 ob 600-i obletnice kosovske bitke: Dež v marcu je hujši od madežev na obleki Na današnji dan leta 1936 se je v Sv. Križu pri Trstu rodil pesnik, dramatik in prevajalec Miroslav Košuta. Po študiju slavistike v Ljubljani je do leta 1969 delal na ljubljanskem radiu, nato pa je v Trstu vodil Stalno Slovensko gledališče. Ko je leta 2011 prejel Prešernovo nagrado, je povedal: Svojo prvo pesniško zbirko Morje brez obale je izdal leta 1963 pri koprski Lipi, sledila ji je še cela vrsta, pisal je tudi radijske igre in popevke. Prisluhnimo Košutovi pesmi Zlati prah imaš v očeh, ki jo je posnela Elda Viler:
Leta 105 pred našim štetjem so nomadski Cimbri, Tevtoni in Ambroni v bitki pri Arausiu, v današnji Provansi, premagali vojsko rimskega generala Gnaeusa Malliusa Maximusa. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1910 rodil elektrotehnik Franc Avčin. O svoji znanstveni usmeritvi je povedal: Franc Avčin je patentiral izum magnetnega jedra s spremenljivo zračno režo. Leta 1969 je dal pobudo za organizirano varovanje okolje. "Naši bratje na bojiščih žrtvujejo življenje in kri za domovino. Kdor je ostal doma, je pri svoji časti obvezan zagotoviti državi sredstva za boj," tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 poudarila poziv o sprejemanju prijav na tretje vojno posojilo. Pri Svetem Lenartu se je na današnji dan leta 1940 rodil duhovnik in publicist Marino Qualizza. Z Božom Zuanello sta izdala odmevno knjigo Mračna leta Benečije, pričevanja o metodah zatiranja tamkajšnjih Slovencev, na predstavitvi v Kopru je leta 2002 povedal: V Grmeku se je na današnji dan leta 1945 rodil publicist Aldo Klodič. Zaslužen je tudi za Senjam beneške pjesmi. Ko je leta 1998 kulturno društvo Rečan, ki ga je vodil Klodič, izdalo knjigo Hostne v Benečiji, je tako opisal pobude zanjo: »Izvestja o vzrokih neuspeha londonskega zasedanja,« tako je Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil poročilo iz Moskve: «Berlinski trojni sporazum pravi, da bo Francija udeležena pri pripravljanju mirovne pogodbe z Italijo. Če bodo ameriški in britanski predstavniki to preprečevali, kot so v Londonu, bo to omajalo temelje sodelovanja med tremi velesilami.« Préšnica je gručasto naselje v severnem delu Podgorskega krasa. Srednjeveški zapisi Presnečica in Prešničan kažejo, da je morda izpeljano iz občnega imena 'présnec', ki je rastlina navadna trdoleska. Fašisti so jo preimenovali v Bresanzo del Taiano. V Ljubljani je na današnji dan leta 1995 umrl prevajalec in libretist Smiljan Samec, rojen v Trstu 11. oktobra leta 1912. V knjigi Operni spevi je objavil prevode libretov več kot 300 oper. Prisluhnimo odlomku Hoffmanovih pripovedk Jacquesa Offenbacha. Orkester ljubljanske opere je pod taktirko Boga Leskovica na snemanju spremljal sopranistko Vando Gerlovič in mezzosopranistko Boženo Glavak