Iskanje
Kulturno umetniško in izobraževalno društvo Konstruktivist iz Sežane deluje že od leta 2014. Njihove glavne dejavnosti so izdajanje knjig - 12 so jih že izdali in prav letos mineva 10 let odkar so izdali prvo knjigo pesmi Srečka Kosovela Odprto - organizacija javnih dogodkov, delavnic, literarnih dogodkov in še mnogo drugega, kar predstavlja in spoštuje lokalno kulturno dediščino in oživlja spomin na Srečka Kosovela. Že dve leti v okviru društva deluje tudi bralni klub »Bralni čoln«, srečujejo se v Kosovelovi spominski sobi, kar dobro obiskanim srečanjem daje poseben čar. Tudi v letu 2026, ki je ob 100 letnici pesnikove smrti poimenovano za Kosovelovo leto, bodo dejavni kot sicer. Predsednica društva je Mateja Kralj, na klepet jo je povabila Nataša Benčič. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Med večjimi naložbami Luke Koper je gradnja garažne hiše. Avtomobili, kljub lanskemu padcu prodaje na tujih trgih, poleg kontejnerjev namreč ostajajo strateški tovor Luke. V oddaji pa še: - Tudi v tretje za najem lokala Super Osmica ni prišla nobena ponudba. - Kamp Tura na Gradišču pri Vipavi ima novega najemnika in je že odprt. - Začenja se mednarodni plesni festival Spring Forward 2025.
Piranska občina je od Mestne knjižnice Piran pred kratkim znova prevzela v upravljanje Kosmačevo hišo v Portorožu. V njej je med letoma 1956 in 1980 ustvarjal in živel eden najpomembnejših slovenskih pisateljev 20. stoletja, Ciril Kosmač. Piranska občina je hišo z okolico, ki je zaščitena kot kulturnozgodovinski spomenik, letos uvrstila v načrt razpolaganja z nepremičninami. In odprla možnost njene prodaje. Temu odločno nasprotujejo nekateri piranski svetniki, razprava o usodi Kosmačeve hiše pa se širi tudi v javnosti. Na občini odgovarjajo, da so še vse možnosti odprte.
Vogrsko je kraj v spodnji Vipavski dolini. V eni od hiš, na Barabonovi domačiji, se skriva posebno skrivališče – bunker pr' Barabonu, ki je od leta 1998 vpisan v register kulturne dediščine kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Podzemni bunker z domiselno skritim vhodom so med letoma 1941 in 1943 uporabljali organizatorji narodnoosvobodilnega boja na Primorskem, čeprav je bil zgrajen že pred tem. Prvotno je bil namreč namenjen hrambi živil in žganjekuhi, ki je bila v času italijanske okupacije prepovedana oz. strogo nadzorovana. Skrivnost borcev NOB sta skrbno varovala lastnika hiše, Peter in Olga Fornazarič, zato ga nikoli niso odkrili. Bunker je od konca aprila odprt tudi za javnost. Na Vogrskem je vnukinjo Petra in Olge – Nives Derman – obiskala Mateja Grebenjak. https://www.facebook.com/share/r/16jV1A1TpY/ Obisk bunkerja je mogoč po predhodni najavi na telefonsko številko 031 712 969 (Nives Derman) ali preko elektronske pošte nives.derman67@gmail.com.
Tokratna gostja je Samanta Kobal, diplomirana dramaturginja in gledališka pedagoginja, ki svojo ljubezen do gledališča in dramaturgije raziskuje, uresničuje, išče in zasleduje v pripovedovanju, klovnih, gledališki režiji in predvsem v soraziskovanju gledališča - giba - besede z otroki in mladostniki. V novogoriški gimnaziji, gledališki šoli Talija, ustvarjalni hiši Gajbla in še marsikje. V intervalih se predaja pisanju dramskih besedil, pred kratkim pa je izšel tudi njen knjižni prvenec Zamenjam strah za sladoled.
Vlada in predstavniki avtomobilske industrije so danes razpravljali o izzivih panoge. Ugotovili so, da je sektor v razmeroma dobri kondiciji in se dogovorili za ukrepe, ki mu bodo pomagali prebroditi morebitno krizo in doseči potreben inovacijski preboj. Naslednji podoben sestanek načrtujejo čez tri mesece. V oddaji tudi o tem: - Odprta je prenovljena cesta med Koritnicami in Mašunom. - V izolski bolnišnici predstavili čezmejni projekt za rehabilitacijo bolnikov po možganski kapi. - Na dnevu odprtih vrat Ribiške hiše na Bovškem tudi kmetijska ministrica.
Čebelarstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Prve zapise o dajatvah v obliki panjev zasledimo v urbarjih iz 13. stoletja. Čebelnjake v podobi hišk je v Slavi Vojvodine Kranjske omenil Janez Vajkard Valvasor. Temelje modernega čebelarstva pa je s svojim čebelarskim znanjem in inovacijami v 18. stoletju postavil Anton Janša - cesarica Marija Terezija ga je imenovala za prvega državnega učitelja čebelarstva na Dunaju. Zato ni nenavadno, da je bila prav Slovenija pobudnica za razglasitev svetovnega dneva čebel, ki ga praznujemo 20. maja, prav na dan rojstva Antona Janše. Inovativne pristope v čebelarjenju, s pomočjo pametnih panjev in posebnih spletnih aplikacij, razvijajo tudi partnerji v čezmejnem projektu Bee2gether. Nekaj takšnih panjev imajo tudi v Vipavski dolini. Bogdan Bóne svoje čebelarsko znanje predaja učencem na Osnovi šoli Dobravlje. Preden odpre panj, si vsi nadenemo čebelarske klobuke, sam pa si roke namaže z eteričnim oljem timijana: "Timijan jim smrdi." Čebelarski krožek na šoli v Dobravljah poteka vse od leta 1976. Kar nekaj učencev se je za ta predmet odločilo zaradi družinske povezanosti s čebelami. Na šoli so dobro založeni s čebelarsko opremo, lani so v okviru kohezijskega projekta Bee2gether prejeli tudi poseben pametni panj. Pametni panj je opremljen s senzorji, ki zaznavajo težo, število preletov čebel, odstotek vlage ter temperaturo okolja in temperaturo v panju. Ti podatki so potem vidni v aplikaciji v realnem času, možen je pa tudi statistični pregled za neko želeno časovno obdobje, tako lahko čebelar spremlja stanje svojega panja. Aplikacija pa omogoča še eno pomembno možnost, in sicer da čebelarja obvešča ob kakšnih izrednih dogodkih. Na primer: če pade teža v panju pod določeno mejo ali če temperatura v panju naraste, dobi čebelar obvestilo, da se v panju dogaja nekaj sumljivega. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
"Meja. Beseda me je presekala na dvoje. Pol mene biva tu, na Grčni, v tuji hiši, ki čaka na nove lastovke, na Kampošantu in kolodvoru, na Blančah, ki bodo jugoslovanske, v Kromberku, kjer počiva naš tata. Polovica... pol mene je v Gorici. Tam je Franko. Je Vera. Je moje učiteljišče. Je moje mesto," pravi v knjigi Gorica pisateljica Mateja Gomboc. 'Gorica' prinaša še veliko besed, zgodb, dejstev, sreče in žalosti. O tej in še eni nagrajeni knjigi, ki nosi zgodbo z bolečo aktualno temo, sta spregovorili pisateljica Mateja Gomboc in Urša Mravlje. Gostja nam je povedala, v katerem majhnem kraju na Primorskem sta dve pisateljici in zakaj tam gostom raje ponudi kaj drugega kot vodo, ter nam namenila besedo, ki bi jo morali udejanjiti.
V Italiji obeležujejo Dan spomina na fojbe in množičen odhod Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Ob tej priložnosti se v državi vrstijo številne prireditve, osrednja slovesnost pa poteka v Bazovici. Žrtvam fojb se je pri spomeniku poklonila tudi predsednica italijanske vlade Giorgia Meloni. V oddaji tudi o tem: - Piranska občina o usodi Kosmačeve hiše v Portorožu: vse možnosti so še odprte. - Projekt EPK 'Nezmožen umreti' črpa navdih iz romana Kapucinska grobnica. - Nogometni prvoligaši začenjajo spomladanski del prvenstva.
Sandi Curk je poveljnik regijskega centra Civilne zaščite za Notranjsko, humanitarec in prostovoljec. Posredoval in sodeloval je v številnih intervencijah po naravnih ali drugih nesrečah, ki so prizadele bližnje in tudi daljne kraje ter njihove prebivalce. Njegove pomoči so bili v prvi polovici 90. let deležni begunci iz Bosne in Hercegovine in s Kosova. Pomagal je soobčanom, ko jih je leta 2014 prizadel žled, in ljudem, ki jim je voda zalila ali odnesla dom v kateri od številnih poplav. Curk pravi, da ne more stati ob strani, če vidi, da kdo trpi in je v stiski, ker mu je veter odnesel streho nad glavo, plaz zasul hišo ali ogenj uničil dom. Če lahko pomaga, to tudi stori! Na pomoč je tako priskočil tudi ukrajinskim beguncem in sirotam, za kar mu je Evropski parlament podelil nagrado državljan Evrope 2023, ki jo bo prejel 13. oktobra. O nagradi, skrbi za sočloveka in številnih posredovanjih ob naravnih nesrečah se bo s Sandijem Curkom pogovarjala Jasna Preskar.
27. april je praznik. Dan upora proti okupatorju. Nekoč smo ta prazniki imenovali dan Osvobodilne fronte. 26. aprila zvečer, leta 1941 so v Vidmarjevi hiši, v okupirani Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, v katero so se združile svetovnonazorsko različne stranke – od komunistov do krščanskih socialistov. Sklenili so, da krenejo v oborožen upor proti okupatorju. Skupaj so takrat znali prepoznati nasprotnike humane družbe. In kako je danes? O uporu, vrednotah tovarištva, solidarnosti in enakosti razmišlja aktivist, raper, antifašist in kot sam pravi, najprej človek – Darko Nikolovski.
Ano Roš, priznano kuharico iz Hiše Franko, ki se je v zadnjih letih zavihtela na vrhove evropske in svetovne gastronomije, je težko dobiti pred mikrofon. Pa ne zato, ker ji medijska pozornost ne bi bila všeč, kvečjemu bi lahko trdili nasprotno, temveč zaradi vseh gostovanj v zadnjem času. Tako smo se v oddajo Odprto za srečanja povabili sami , namesto v studio v njihovo družinsko restavracijo v Starem selu na Kobariškem, ravno ko se je vrnila iz Rima in preden je odhitela v New York, kjer je skupaj s Slovensko turistično organizacijo predstavljala Slovenijo kot turistično destinacijo. Z majsko epizodo Chef's table na digitalni postaji Netflix je namreč prav Ana postala ena največjih promotork naše države in gastronomije po svetu, ki je v zadnjih mesecih v majhno vasico na Kobariškem zvabila številne ljubitelje nenavadnih okusov, od Avstralije do Združenih držav Amerike. A vsaj toliko kot svetovna pozornost ji, čeprav ji tega marsikdo ne bi pripisal, pomeni jabolko navdiha, ki ji ga je nedavno podelil Borut Pahor, in plaketa kobariške občine za izjemne dosežke na kulinaričnem področju in promocijo Kobariškega. Z Ano Roš se je, preden je zavihtela kuhalnico z znano kuharico Christino Bowerman iz Rima, pogovarjala Mariša Bizjak.
