Ali oglaševanje ob avtocestah in cestah odvrača pozornost udeležencev v prometu od poteka prometa in s tem vpliva na zmanjšano prometno varnost? Podjetja, ki tržijo oglasni prostor, so prepričana, da ne. Kakšen vpliv ima prenasičenost urbanih območij z reklamnimi panoji? V skupini, ki se je oblikovala na družbenih omrežjih in se poimenovala Očistimo Slovenijo oglasih panojev, so prepričani, da gre za onesnaževanje javnega prostora. Vključujejo se tudi v javno razpravo glede zakonodaje, ki ureja to področje. Tjaša Škamperle se je pogovarjala z njenim predstavnikom.
Tudi tokratna izbranka bo deležna predstavitve iz prve roke. Kdo iz skupine Siddharta se bo oglasil na naš klic, pa naj ostane presenečenje.
V oddaji na rešetu smo preverili, zakaj kot gobe po dežju ob hitri cesti med Bertoki in Koprom rastejo veliki oglaševalski panoji. Na kmetijski zemlji prve kategorije, ki jo oddajata sklad kmetijskih zemljišč in zasebnik, jih je postavljenih že 10. Občinska inšpekcija pravi,da sama nima pristojnosti, gradbena inšpekcija pa bo zadevo preverila, a v skladu s svojimi prioritetami. Zadevo ji je namreč predala kmetijska inšpekcija, ki je lahko ugotovila le, da postavitev ne vpliva na uporabo kmetijskih zemljišč, čeprav so nekatera neobdelana. Odgovore je pri občinskemu inšpektorju Petru Donavalu poiskala Tjaša Škamperle.
V začetku aprila je v Gornji Radgoni v sklopu mednarodnega sejma lovstva in ribištva potekalo 17. državno prvenstvo v posnemanju jelenjega rukanja. Tekmovalci, po večini lovci, ob pomoči posebne naprave izvajajo jelenov klic. Z rukanjem želijo samci razglasiti svoj primat na nekem območju in nanj privabiti čim več košut, hkrati pa sporočajo drugim jelenom, da v bližini niso zaželeni. Disciplina od tekmovalcev zahteva dober posluh, kajti posnemovalci se morajo čim bolj približati oglašanju rukajočih jelenov v različnih okoliščinah. Med boljšimi rukači je tudi Primorec Marko Mavri, član Lovske družine Podbrdo, ki je na zadnjem državnem prvenstvu osvojil 3. mesto. Ko jokajoči zaljubljeni jelen tava za košutami in išče ljubezen ali pa se zmagovalno oglaša po dvoboju z nasprotnikom, je to zelo čarobno in prvinsko doživetje, pravi Marko. V čarobni in ljubezenski svet jelenov je zvabil tudi Boštjana Simčiča.
Spletni goljufi na nas prežijo že skoraj na vsakem koraku. Pošiljajo lažna elektronska sporočila, kličejo nas in se predstavljajo kot bančni uslužbenci, objavljajo lažne oglase in pošiljajo SMS sporočila v imenu dostavnih služb. Goljufi so izredno iznajdljivi in če nismo pazljivi, se lahko kaj hitro ujamemo v prevaro. Kakšne so najpogostejše spletne prevare in kaj storiti, da ne postanemo žrtve, v tokratni svetovalni oddaji z gostjo Erino Borovič iz Nacionalnega odzivnega centa za kibernetsko varnost SI-CERT, kjer s posebnim projektom Varni na internetu ozaveščajo uporabnike o prevarah. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Na Osnovni šoli Dutovlje se bo v sklopu Dneva šole danes odvijal "Dan poklicev". Na šoli bodo potekale različne delavnice o poklicih, medse so povabili različne strokovnjake, ki bodo šolarjem predstavili različne poklice. V Dutovljah bo z reportažnim vozilom tudi Radio Koper od koder se nam oglaša Mateja Grebenjak.
Oddaja Nekaj hrane v možgane je oddaja, kjer pretresamo prehranske mite. Do danes smo preverili veljavnost več kot dvajsetih mitov, vse minule oddaje najdete med podkasti RTV Slovenija. Danes se bomo posvetili sadju. Načeloma je ljudem jasno, da je sadje zdravo, a obstajajo pomisleki, da bi lahko sadje redilo, saj ima v sebi vendarle sladkor. Za sladkor pa vemo, kaj pozvroča… Tako nekako se glasi tokratni mit, kaj pravi znanost nam v kratkem s sogovorniki razloži Blaž Maljevac.
"Wada je za pet" se glasi naslov skladbe, ki je tokratna izbranka za Pesem tedna Radia Koper. O njej sta se pogovarjala Primož Vitez in Armando Šturman.
"Wada je za pet" se glasi naslov skladbe, ki je tokratna izbranka za Pesem tedna Radia Koper. O njej sta se pogovarjala Primož Vitez in Armando Šturman.
Marsikdo nima lepih spominov na matematiko. Predšolski otroci, ki še niso obremenjeni z ocenami, pa v njej enostavno uživajo, tako, kot pač otroci znajo: spontano, zavzeto in igrivo. Če bi deset učencev vprašali, kateri predmet jim je najljubši, bi se morda le eden oglasil, da je to matematika. Ja, ta abstraktni predmet ni najbolj priljubljen, kar pa ne pomeni, da je nezanimiv. Čare matematike je že od malih nog z veseljem odkrival danes 14-letni Aleks Žigon Tankosič z Vogrskega, učenec 9. razreda Osnovne šole Milojke Štrukelj. Njegova sreča in strast se skrivata v preprosti matematični formuli. Že pri treh letih je znal števila do sto in si zlahka zapomnil hišne številke. Zares ga je matematika zasvojila v šestem razredu. V času karantene je začel raziskovati matematiko, sprva osnovnošolsko, kasneje pa je začel reševati naloge, ki se jih običajno lotevajo dijaki na gimnaziji. Takrat se je prvič srečal s kombinatoriko, ki ga je prevzela do te mere, da jo je začel poglobljeno raziskovati. Svoje odkritje je nato ob pomoči matematičnih kolegov objavil v ugledni kanadski znanstveni reviji. Mladega matematičnega genija je na klepet povabil Boštjan Simčič.
Mnogim Istranom se ob omembi Kubeda v spominu oglasi še eno ime: Alojz Kocjančič, pesnik. 19. novembra 2020 je minilo 29 let od njegove smrti. Pred dvema mesecema so v Kubedu, njemu tako ljubi vasi, odprli njegovo prenovljeno hišo s spominsko sobo, s čimer je Mestna občina Koper poskrbela, da spomin na prvega istrskega pesnika ne bo usahnil. Temu spominu je Neva Zajc posvetila današnjo oddajo.
Slovenci, ki živijo in delajo na Kitajskem, se zaradi širitve korona virusa množično vračajo v domovino. Stanje se v različnih kitajskih mestih sicer umirja, poročajo, a gibanje je še vedno omejeno. Ivana Zajc je poklicala podjetnico Nino, ki dela v kitajskem podjetju in se je s partnerjem nedavno vrnila v Slovenijo. V prispevku se oglasi tudi študent iz Pekinga.