Iskanje
Obcestni oglasni panoji so del vsakdanjega življenja. V mestih, ob avtocestah in regionalnih cestah nas nagovarjajo s prodajnimi sporočili, političnimi kampanjami in obvestili o dogodkih. A čeprav so namenjeni privabljanju pozornosti, se vedno bolj postavlja vprašanje – ali ne pritegnejo preveč pozornosti, še posebej pri voznikih? Ste že kdaj med vožnjo ujeli svoj pogled na velik, svetleč oglasni pano ob cesti? Niste edini! Anketa Agencije za varnost prometa je pokazala, da večina voznikov obcestne oglase zaznava kot moteče, še posebej tiste, ki so svetlobni, premikajoči ali vsebujejo dolga besedila. Nekateri menijo, da bi jih morali strožje regulirati ali celo prepovedati, spet drugi v njih ne vidijo težave. Kaj pa vi? So oglasni panoji zgolj del sodobnega oglaševanja ali resen varnostni problem? O tem smo govorili v petkovi anketi!
Prav posebno počitniško dogajanje se odvija na 1028 metrih višine. Toliko meri Slavnik, ki te dni gosti ne le pohodnike, temveč tudi skupino otrok iz koprskih šol, ki počitnice preživljajo med vrhovi. Ob pohodih in raziskovalnih dejavnostih, pa imajo tudi veliko časa za druženje in igro, odslej tudi na novih igralih, ki jih je postavilo Obalno planinsko društvo. Otroke in njihove mentorice, oskrbnika koče in člane društva je na Slavniku obiskala Tjaša Lotrič, ki se oglaša deset metrov pod vrhom.
Ali oglaševanje ob avtocestah in cestah odvrača pozornost udeležencev v prometu od poteka prometa in s tem vpliva na zmanjšano prometno varnost? Podjetja, ki tržijo oglasni prostor, so prepričana, da ne. Kakšen vpliv ima prenasičenost urbanih območij z reklamnimi panoji? V skupini, ki se je oblikovala na družbenih omrežjih in se poimenovala Očistimo Slovenijo oglasih panojev, so prepričani, da gre za onesnaževanje javnega prostora. Vključujejo se tudi v javno razpravo glede zakonodaje, ki ureja to področje. Tjaša Škamperle se je pogovarjala z njenim predstavnikom.
Odločitev o nakupu rabljenega ali novega avtomobila je največkrat povezana s pripravljenostjo in zmožnostjo, koliko smo zanj pripravljeni odšteti, po svoje pa tudi s potrpežljivostjo. Kaj moramo vedeti, preden se podamo od oglasa do oglasa, smo vprašali urednika ene izmed avtomobilskih spletnih strani Branka Laginjo.
Oglas za Cimosovo tovarno v Senožečah je izginil s spletne strani nepremičninskega portala in agencije, ki je nepremičnino prodajala. Hkrati s tem so se razširile govorice, da je proizvodno halo z zemljiščem kupil podjetnik Ivo Boscarol. Da je verjetno nekaj na tem, pravijo tudi domačini, ki so Boscarola menda videli v Senožečah. V oddaji poročamo še: Pomoč na domu v občini Kanal ob Soči se draži. Medobčinska uprava Istre želi izvedeti, kako ozaveščeni so občani pri ravnanju z odpadnimi zdravili. Občina Vipava je danes pregledala prispele ponudbe za najem Kampa Tura in stavbno pravico za paviljon v Podskali.
V oddaji na rešetu smo preverili, zakaj kot gobe po dežju ob hitri cesti med Bertoki in Koprom rastejo veliki oglaševalski panoji. Na kmetijski zemlji prve kategorije, ki jo oddajata sklad kmetijskih zemljišč in zasebnik, jih je postavljenih že 10. Občinska inšpekcija pravi,da sama nima pristojnosti, gradbena inšpekcija pa bo zadevo preverila, a v skladu s svojimi prioritetami. Zadevo ji je namreč predala kmetijska inšpekcija, ki je lahko ugotovila le, da postavitev ne vpliva na uporabo kmetijskih zemljišč, čeprav so nekatera neobdelana. Odgovore je pri občinskemu inšpektorju Petru Donavalu poiskala Tjaša Škamperle.
Tudi tokratna izbranka bo deležna predstavitve iz prve roke. Kdo iz skupine Siddharta se bo oglasil na naš klic, pa naj ostane presenečenje.
V začetku aprila je v Gornji Radgoni v sklopu mednarodnega sejma lovstva in ribištva potekalo 17. državno prvenstvo v posnemanju jelenjega rukanja. Tekmovalci, po večini lovci, ob pomoči posebne naprave izvajajo jelenov klic. Z rukanjem želijo samci razglasiti svoj primat na nekem območju in nanj privabiti čim več košut, hkrati pa sporočajo drugim jelenom, da v bližini niso zaželeni. Disciplina od tekmovalcev zahteva dober posluh, kajti posnemovalci se morajo čim bolj približati oglašanju rukajočih jelenov v različnih okoliščinah. Med boljšimi rukači je tudi Primorec Marko Mavri, član Lovske družine Podbrdo, ki je na zadnjem državnem prvenstvu osvojil 3. mesto. Ko jokajoči zaljubljeni jelen tava za košutami in išče ljubezen ali pa se zmagovalno oglaša po dvoboju z nasprotnikom, je to zelo čarobno in prvinsko doživetje, pravi Marko. V čarobni in ljubezenski svet jelenov je zvabil tudi Boštjana Simčiča.
Na Osnovni šoli Dutovlje se bo v sklopu Dneva šole danes odvijal "Dan poklicev". Na šoli bodo potekale različne delavnice o poklicih, medse so povabili različne strokovnjake, ki bodo šolarjem predstavili različne poklice. V Dutovljah bo z reportažnim vozilom tudi Radio Koper od koder se nam oglaša Mateja Grebenjak.
Spletni goljufi na nas prežijo že skoraj na vsakem koraku. Pošiljajo lažna elektronska sporočila, kličejo nas in se predstavljajo kot bančni uslužbenci, objavljajo lažne oglase in pošiljajo SMS sporočila v imenu dostavnih služb. Goljufi so izredno iznajdljivi in če nismo pazljivi, se lahko kaj hitro ujamemo v prevaro. Kakšne so najpogostejše spletne prevare in kaj storiti, da ne postanemo žrtve, v tokratni svetovalni oddaji z gostjo Erino Borovič iz Nacionalnega odzivnega centa za kibernetsko varnost SI-CERT, kjer s posebnim projektom Varni na internetu ozaveščajo uporabnike o prevarah. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Oddaja Nekaj hrane v možgane je oddaja, kjer pretresamo prehranske mite. Do danes smo preverili veljavnost več kot dvajsetih mitov, vse minule oddaje najdete med podkasti RTV Slovenija. Danes se bomo posvetili sadju. Načeloma je ljudem jasno, da je sadje zdravo, a obstajajo pomisleki, da bi lahko sadje redilo, saj ima v sebi vendarle sladkor. Za sladkor pa vemo, kaj pozvroča… Tako nekako se glasi tokratni mit, kaj pravi znanost nam v kratkem s sogovorniki razloži Blaž Maljevac.
"Wada je za pet" se glasi naslov skladbe, ki je tokratna izbranka za Pesem tedna Radia Koper. O njej sta se pogovarjala Primož Vitez in Armando Šturman.
