Iskanje
Testenine so na naših jedilnikih dnevno, a pred dobrimi 120 leti, ko je nastala prva tovarna testenin na Slovenskem, je bilo treba ljudi – razen morda tistih v okolici Gorice in Trsta - o njej še poučiti. Anton Žnideršič, sicer znani čebelar in podjetnik, je leta 1899 tovarno testenin Pekatete postavil v domači Ilirski Bistrici. Za kupce je pripravil tudi knjižico z recepti in napotki za gospodinje. Pred nekaj leti so njen izvod odkrili v Društvu za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica in jo letos ponatisnili v 17. številki Ilirskih tem z naslovom Pekatete, prva kranjska tovarna testenin.
Evropska prestolnica kulture je tudi priložnost za obujanje in promoviranje tradicionalnih jedi, ki prihajajo s širšega obmejnega območja. Tako sta se idrijski zavod ID20 in Gorska skupnost Karnija, ki vsak na svojem območju skrbita za ohranjanje kulinaričnega bogastva, združila v projekt GO!Pasta. Z njim želita v letu Evropske prestolnice kulture čim širšemu krogu ljudi v pokušino ponuditi tradicionalne polnjene testenine: žlikrofe in cjarsonse. Karin Zorn Čebokli.
Najlepše stvari se zgodijo v temi - to je slogan cikla Kino Slovenija, ki ga soustvarjata Filmoteka in Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev. V dvoranah AGRFT in Slovenske kinoteke v Ljubljani bo med 18. aprilom in 20. junijem na ogled 16 celovečernih in 23 kratkih novejših slovenskih filmov. Cilj Kina Slovenija je promocija slovenskih filmov v kinematografih in vabilo občinstvu k ogledu na velikem platnu. Kaj pa pomeni nakit onkraj dekoracije? Kako lahko izraža veselje, vitalnost, celo zgodbo? O tem razmišljajo uveljavljeni in mladi oblikovalci na letošnjem Slovenskem tednu nakita. V Izoli svoje umetniške interpretacije predstavljajo na kar dveh razstavah. Po petnajstih letih je Blejski grad dočakal prenovljeno stalno razstavo Narodnega muzeja Slovenije. Nova postavitev ni več zgolj prikaz predmetov, ampak, pravijo avtorji, pravo doživetje ene naših najbolj prepoznavnih znamenitosti. Iztok Novak je glasbeno ogrlico posvetil obletnici slovitega Pisma iz zapora v Birminghamu, ki ga je Martin Luther King ml. napisal na današnji dan leta 1963 v času boja za državljanske pravice. Ogrlica tokrat zveni kot poklon pogumu, uporu proti rasnim krivicam in pozivom k človečnosti.
Danes se sprašujemo, ali bo Slovenija sledila pozivu zaščitnikov živali in končno prepovedala rejo svinj v kletkah. Društvo AETP je pred mesecem dni začelo kampanjo Slovenija proti kletkam, s katero želijo izboljšati življenjske pogoje rejnih živali. S peticijo, ki jo je do sedaj podpisalo že veliko ljudi, pozivajo vlado, naj sprejme zakonodajo, ki bi to prepovedala. Trenutno slovenska zakonodaja ne prepoveduje reje v kletkah, a kljub temu aktivisti trdijo, da kletke pomenijo veliko trpljenje za živali. Svinje v kletkah ne morejo raztegniti nog, ležati na boku ali se obrniti. Prav tako nimajo prostora za socialne interakcije in druge naravne oblike vedenja. Strokovnjaki za prašičerejo sicer pravijo, da se prosta reja prašičev ni posebno razširila tako zaradi izgub živali in bolezni. Bojijo se tudi, da bi imele predlagane spremembe hude posledice za panogo, vključno s podražitvijo hrane. Kampanja Slovenija proti kletkam je sprožila veliko razprav o reji živali. Kaj menite vi? Ali podpirate prepoved kletk? Debato smo razširili še na pomen lokalno pridelane hrane.
Raziskovalni center za humanistiko Univerze v Novi Gorici je pred kratkim objavil edinstveno spletno zbirko v slovenskem prostoru z naslovom Pisma. V njej je objavljenih tisoč pisem najrazličnejših posameznikov iz časa, ko je bil takšen način dopisovanja ključno sredstvo sporazumevanja. Intimna korespondenca pisem nam razkrije, da zgodovina ni sestavljena le iz velikih zgodb in zmagovalcev, pač pa tudi iz malih ljudi, ki so bili največkrat prezrti, so Nataši Uršič povedali snovalci zbirke.
V dobi digitalizacije, ko večino komunikacije poteka prek tipkanja na zaslone telefonov, tablic in računalnikov, se pogosto spregleda pomen pisanja z roko. Raziskave kažejo, da pisanje z roko aktivira dele možganov, ki so povezani s pomnjenjem, učenjem in ustvarjalnostjo. Pri pisanju z roko se misli oblikujejo drugače, pogosto bolj premišljeno in intuitivno. To je posebej pomembno pri ustvarjalnem pisanju, kot so pesmi, zgodbe ali osebni zapiski, kjer rokopis doda čustveno dimenzijo. Dnevnik, zapiski očetovih zgodb ali preprosta pisma lahko pomagajo pri izražanju in predelavi čustev. Fizični stik s papirjem in pisalom ustvarja občutek povezanosti, ki ga tipkanje ne more. Ker smo v bili tednu pisanja z roko, smo tudi petkovo anketo posvetili tej veščini. Poklicale so nas tudi Elvira, Magda in Leonarda.
Tokrat se bomo posvetili mačkam, ki so velikokrat zapostavljene v primerjavi s psi. A v naših oddajah smo jih že nekaj obravnavali, nekatere čistokrvne pasme kot tudi potepuške mačke, ki še vedno predstavljajo velik problem, Še sreča, da so prostovoljke, ki jih hranijo in skrbijo zanje. Med čistokrvnimi so britanke med najbolj razširjenmi kot hišni ljubljenčki. Prav gotovo zaradi televizijske reklame, a tudi zaradi svojega umirjenega karakterja. Na žalost pa se tudi te vrste mačk velikokrat znajdejo v azilu. Vedno zaradi nepremišljenega nakupa in posledično nevestnega lastnika. Nina in Dominik gotovo ne sodita med take. Parček britank sta si omislila le zaradi ljubezni do mačk.
Živalski blues je tokrat obiskal Pasjo postajo v Kosezah v Ljubljani. Pasja postaja s svojo opremljenostjo presega vse do zdaj obiskane pasje hotele v Sloveniji.
»Pisma iz Auschwitza« je igrano dokumentarni film v produkciji slovenskega programa Deželnega sedeža Rai za Furlanijo Julijsko krajino, ki v ospredje postavlja zgodbo mlade in zavedne tržaške Slovenke Darinke Veljak, njene poti, bivanja in vračanja iz taborišča nazaj v domači Trst. Režiserka filma, ki sta ga že predvajala tako slovenski program Rai, kot tudi televizija Koper, je Luana Grilc, scenarij je napisala Dunja Nanut, glavno junakinjo pa je upodobila Tamara Stanese. Film je televizijsko premiero doživel ob letošnjem dnevu spomina na holokavst in razkriva zmotno prepričanje, da taboriščniki niso smeli pisati pisem domov in da jim svojci na pisma niso smeli odgovarjati. Darinkina še nikoli objavljena pisma je zgodovinarki Dunji Nanut , sicer tudi scenaristki filma, izročil njen sin Boris Kralj, dolgoletni novinar in urednik športa na Radiu Koper. Prav danes bi bila njegova mama Darinka, če bi bila še živa, stara 100 let in zato ga je k mikrofonu povabila Nataša Benčič.
Pudelj ali koder, ki izvira iz lovskega psa, specializiranega za vodni lov, velja za najinteligentnejšo in učljivo pasmo, s katero se Karmen Kelher Margon ukvarja že 30 let. Loredana Vergan jo je obiskala v njenem pasjem salonu v Novi Gorici.
Uporaba fotoaparata na telefonu je dokaj enostavna. Ko pa se lotimo fotografiranja hišnih ljubljenčkov, so ti vedno prehitri, da bi naredili dobro fotografijo. S katerimi triki si lahko pomagamo? O tem se bomo pogovarjali s profesionalno fotografinjo Katjo Jemec.
Ana Petirč je direktorica doma Deos- Center za starejše občane v Notranjih Goricah in obenem predsednice društva Skupaj za starejše. Že peto leto zapored organizira akcijo pisanja pisem in voščilnic starostnikom, letos pa je njen cilj, da Slovenci napišemo 21 tisoč prazničnih voščil za 21 tisoč starostnikov. Z Ano Petrič se pogovarja Nataša Benčič.
