Iskanje
Letošnje srečanje slovenskega PEN, ki se je minuli teden začelo na Bledu, je letos gostovalo tudi v Novi Gorici - prestolnici kulture. V središču razprav so bile podnebne spremembe, migracije in vojne, osrednja dogodka pa okrogli mizi prav na omenjene teme. Gostje so se spraševali tudi, kako lahko književnost obravnava globalne izzive našega časa. Med njimi je bil tudi italijanski pisatelj Paolo Giordano, ki je na predvečer srečanja v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavil svoj zadnji roman Tasmanija. Z njim se je pogovarjala Neva Zajc.
Zasedba Yoko Nono je v zadnjem letu postala eno najvznemirljivejših imen na slovenski glasbeni sceni. In zato morda niti ne preseneča petkov izbor – njihova skladba 'Ne kliči' je postala Pesem in pol. Predstavil nam jo je Žan Koprivec Perjet.
Skupina Masharik se po uspehu debitantskega albuma Otroci cvetja vrača z novim singlom Tujec, ki že v začetku pritegne s svojo energijo in edinstvenim zvokom. Po številnih pohvalah kritikov in občinstva so se Masharik uveljavili kot eden najbolj obetavnih slovenskih bandov. Vse pesmi so postale tudi Popevka tedna na Valu 202, bili so tudi prejemniki zlate piščali za novinca leta, skladba Otroci cvetja je postala najbolj predvajanih na Radiu Koper. Novi singel Tujec ponuja močne kitarske rife, čustvene vokale in intrigantno produkcijo, medtem ko videospot za pesem, ki so ga posneli v ulični galeriji Mitnica v Ljubljani, dodaja še vizualno globino. Tujcu ste namenili tudi največ glasov v naši rubriki Pomladna pesem in pol. Več boste slišali pogovoru s kitaristko in vokalistko Mašo Bogataj.
Praslovan je dokumentarec, ki spremlja življenje in uspeh enega najpomembnejših kantavtorjev nekdanje Jugoslavije, Zorana Predina. Film razkriva njegovo pot od mladosti v Mariboru, kjer se je začel ukvarjati z glasbo, do vrhunca slave s skupino Lačni Franz in solo kariere, ki je iz njega naredila ikono glasbene scene. Film je nastajal 5 let, režiral ga je Slobodan Maksimovič, ki je podpisal številne znane in nagrajene filme: mladinski film Kapa, Nika, Nevidna roka Adama Smitha. Je tudi režiser najbolj gledane tv serije zadnjih desetletij - Primeri inšpektorja Vrenka in številnih dokumentarcev. Zoran Predin pa je - legenda. In o njem v filmu spregovorijo mnogi znani ljudje; Đorđe Balašević, Sašo Hribar, Magnifico, Mef, Vado Kreslin, Đuro, Boris Deđulović, nekaterih tudi žal ni več med nami. Zaradi Zoranovih pesmi so se ne podorčju nekdanje Jugoslavije številni začeli učiti slovenščine. Da so razumeli - pesem. To ni le film o Predinu, je film o časih, ki jih ni več in učna ura zgodovine. Po premieri dokumentarca v kinu Odeon v Izoli se je z Zoranom Predinom in režiserjem Slobodanom Maksimovićem pogovarjala Nataša Benčič.
Skupina Tabu pravi, da je pesem z naslovom 'O teh stvareh' ena tistih stvaritev z novega albuma Bonbon, ki se ne ozira na to, ali je zunaj sonce ali dež, temveč boža in praska globoko po duši. Z Iztokom Melanškom se je pogovoril Iztok Novak.
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
Metuljčki prinašajo svetlo sporočilo v času, ko nam težke roke žugajo z zaslonov in izrekajo temačne ukaze. V Metuljčkih, ki jih poslušamo kot Pesem tedna Radia Koper, se Martin Ramoveš poigrava s pogostimi prispodobami popularne glasbe ter z njimi izpove intimno občutje; hkrati je pesem tudi angažirana, saj se konča s preprostim sloganom: »Mi hočemo več ljubezni!« Kitarist in pevec Martin Ramoveš od leta 2008 na energičnih koncertih predstavlja avtorske pesmi, ki znajo biti tako rockovsko surove kot melanholično razmišljujoče. S skupino ali solistično je doslej izdal albume Zvok dežele (2011), Nesojeni kavboji (2014), Astronomi (2017) in Rob – zbadljivi poet v stripu in glasbi (2019). Na slednjem je skupina objavila uglasbitve pesnika Ivana Roba, čigar življenjsko zgodbo je Martin Ramoveš upodobil tudi v stripu. Metuljčki, Pesem tedna Radia Koper, so druga verzija pesmi. Prvotna, ki jo je skupina pred časom že izvajala na nastopih, je imela povsem drugo besedilo in drugačno melodijo refrena. Skladbo so Martin Ramoveš (vokal, kitara), Marko Petrič (bas) in Rok Skoliber (bobni) posneli v sodelovanju s producentom Matejem Pečaverjem. Doslej prepoznaven zven skupine je nadgrajen po zaslugi spremljevalnega vokalista, Petra Vodeta. Video je izdelala mlada animatorka Žoel Kastelic. Ustvarjala je v zahtevni in zamudni tehniki stop-motion, pri kateri je uporabljala plastelin in polst. METULJČKI Čez obzorje s težko roko se steguje čuden mrak, a v tebi je naivno svetlo jutro – spet pomlad. Temni zvoki v tresljaji so v podtalju v glavi, a v trebuhu torej metuljčki: o kako bi poleteli! Kot da ni požganih mest, kot da niso meči dvorezni, kot da cela Zemlja cveti v ljubezni; letijo metuljčki naprej, vsak svoj in hkrati vsi skupaj in pod njimi Zemlja kriči: »Ne obupaj!« Ko črna jata z neba izgine, zapustiva ruševine. Glej, nad dimom torej metuljčki – iz življenj so poleteli. Mi hočemo več – več neba! Mi hočemo več – več ljubezni!
V naši rubriki Pesem in pol smo dobili novega zmagovalca! Poslušalci in poslušalke ste glasovali in odločili, da naslov tokratne pripada Guštiju s skladbo Ljubezen osvobaja! Ta pesem ni le melodično privlačna, ampak nosi tudi pomembno sporočilo – v svetu, ki je poln negotovosti, strahu in resnobnosti, je ljubezen tisto, kar nas lahko reši. Gušti, ki je lani v razprodanih Križankah predstavil album Ljubezen osvobaja, se z istoimenskim singlom sprašuje, ali se morda vsi skupaj jemljemo preveč resno. "Živimo v neprijaznih časih, polnih negotovosti in strahu. Z leti sem spoznal, da nas lahko reši resnično le ljubezen, pa čeprav se to sliši izjemno klišejsko," pravi Gušti. "Morda se res preresno jemljemo. Fino bi bilo, če bi tisti, ki vplivajo na usode naših življenj, spoznali, da je bolje, če bi se ob dobri glasbi razvedrili, zaplesali in se imeli radi." Kako je nastajala ta pesem in kako vidi ljubezen danes, po letih ustvarjanja in življenja v glasbi? O vsem tem in še marsičem drugem se bomo pogovarjali z Guštijem.
Glasbeni dvojec 2 B iz Bele Krajine, sestavljata ga Gašper in Primož Mihelič, je na radijske postaje poslal svoj zadnji glasbeni izdelek, pesem »5 minut«. Skladba je v rubriki Zimska pesem in pol prepričala poslušalce Radia Koper. Z Gašperjem Miheličem se je o pesmi in ustvarjanju nasploh pogovarjala Mojca Klarič.
Zimska pesem in pol je skladba zasedbe Telegram Še veš "Gre za pogovor med odraslim in otrokom, ko odrasla oseba razlaga otroku svojo življenjsko zgodbo, kaj vse se je zgodilo, predvsem pa z grenkim občutkom ugotavlja, da tisti zmaji, ki so v otroštvu leteli zelo visoko, kasneje letijo nižje in se jih da uščipniti …," nam je povedal avtor besedila in glasbe, Martin Lunder.
V Domu knjige v Kopru so nedavno predstavili knjigo DEPRA. Njen avtor je priznani novinar Hrvaške radio televizije, Aeksandar Stanković. Za depresijo je zbolel kmalu po rojstvu hčerke, v avtobiografski knjigi pripoveduje kako se je soočal z boleznijo na začetku in kako živi z njo zdaj, ko je že njegova dolgoletna znanka. Stankovića - izjemnega novinarja, ki je po izobrazbi pravnik, tudi Slovenci dobro poznamo po njegovi dolgoletni oddaji "Nedjeljom u 2 " v kateri je bila dolgo ena glavnih tem tudi politika. Te zdaj ni več, v njegovo dobro in dobro gledalcev, duhovito pove izjemni sogovornik, ki se kljub temu, da je zaradi narave dela znan prav vsem, ni bal spregovoriti o bolezni, ki jo je treba zdraviti in se z njo na tak način da tudi dobro sobivati. V najhujši fazi bolezni je tri mesece čakal, da mu bo morda 15 minut bolje, zdaj je že dolgo drugače in tako hudo kot na začetku ni bilo nikoli več. Aleksandar Stanković se je s svojo zgodbo izpostavil in poiskal pomoč za depresijo. Za oboje je potreben pogum. Doslej je izdal že tri pesniške zbirke, knjigo Sto faca i Aca, posnel mnoge epizode potopisa z motorjem Vjetar u kosi, svojo oddajo Nedjeljom u 2 pa vodi že 24 let. Pisanje knjige, ki povezuje v eno poezijo in prozo, je bilo tudi zanj svojevrstna terapija, v pomoč pa je tudi mnogim ljudem, ki se jih je depresija dotaknila. Z avtorjem knjige se pogovarja Nataša Benčič.
Lean Kozlar Luigi je pevec, avtor in multiinštrumentalist iz Kopra. Njegova glasbena pot se je začela v osnovni šoli, kjer je obiskoval glasbeno šolo kot trobentač, kasneje pa se je učil tudi kitaro pri profesorju Robertu Vatovcu. V srednji šoli je bil pevec in kitarist v dijaškem bendu, ki je nastopal na različnih prireditvah. Sodeloval je v več glasbenih skupinah, med drugim v duetu Q2, skupini Gedore ter spremljevalni zasedbi Rudija Bučarja na Emi 2015. Leta 2017 je izdal svoj prvenec "Kralj noči", dve leti kasneje pa album "Barve". Lean po slabem letu predstavlja novo pesem 'Rad Bi', ki se osredotoča na čustva ljubezni in želje po povezanosti. Preverili smo, kaj nam s to skladbo sporoča.
