Predlogi

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Iskalnik: pesem in pol

Dopoldan in pol Lara Baruca v leto 2025 vstopa s koncertom v Kinu Šiška

13.01.2025

'Padava' je pesem, s katero Lara raziskuje kompleksnost čustvenih odnosov in izraža dinamiko medsebojnega 'padanja en v drugega'. Predstavila jo je kot Pesem in pol in obenem napovedala svoj skorajšnji koncert v Kinu Šiška.

Dopoldan in pol Mi2: Novi album bo, a po velikem koncertu v Stožicah

09.12.2024

Zasedba Mi2 bo prihodnje leto s koncertom v dvorani Stožice način obeležila okroglo, 30. obletnico obstoja. Jernej Dirnbek je napovedal največji koncert skupine in predstavil aktualni singel 'Hin', ki je Pesem in pol tega tedna.

Dopoldan in pol Slavko Ivančić ponosen na svojo pesem Morje, ti povej

04.11.2019

Slavko Ivančić je v prvem novembrskem ponedeljku predstavil svojo novo skladbo (in videospot zanjo) ‘Morje, ti povej‘, s katero je zmagal v rubriki Pesem in pol. Skladba, Slavkova tipična balada, s katerimi navdušuje že vrsto let, in v kateri pride do izraza njegov interpretativni vokal, se nahaja na njegovem aktualnem albumu ‘Med valovi in oblaki‘, s katerim se je Slavko pred časom vrnil po hudi prometni nesreči.

Radijska kronika Osmojunijske obletnice leta dva tisoč šestnajst

08.06.2016

V Ljubljani je na današnji dan leta 1601 umrl vojaški poveljnik in kranjski deželni glavar Jurij Lenkovič, ki je vojaško kariero začel kot uskoški stotnik, po letu 1593 je bil poveljnik vojske v Hrvatski krajini, kjer se je proslavil v vojni s Turki. Na današnji dan leta 1916 se je začela arabska vstaja, zatem ko je šarif Meke Al-Husayn ibn Ali podpisal sporazum z Veliko Britanijo in Francijo o zavezništvu in pomoči pri arabski vstaji proti otomanskemu cesarstvu. Britanci so Arabcem v pomoč dodelili kapitana Thomasa Edwarda Lawrencea, ki je bil vojaški vohun v Kairu, zaslovel pa je kot Lawrence Arabski. "Bolgarsko mnenje o pravičnih zahtevah Jugoslavije: rešitev tržaškega vprašanja, ki ne bi bila v duhu jugoslovanskih zahtev. Bi spodbujala zopet fašiste in imperialiste vse Italije na novo agresijo," je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik. Z grenkobo se spominjamo fašistične kolovodje požiga Narodnega doma v Trstu. V Rimu je na današnji dan leta 1971 umrl odvetnik in fašistični funkcionar Francesco Giunta. Kot oficir - prostovoljec se je boril na fronti pod Sabotinom. Po vojni se je pridružil fašistom. 13. julija 1920 je s požigom Narodnega doma, prostorov jugoslovanskega konzulata, slovenskih bank in odvetniških pisarn, poskusil sabotirati razmejitvena pogajanja med Jugoslavijo in Italijo. Ob fašističnem pohodu na Rim je leta 1922 nastopil kot poveljnik črnih srajc na vzhodni meji. Po vojni so ga zavezniki aretirali. Sodišče ga je obsodilo na več let zapora, že po štirih letih pa so ga pomilostili. 40 dni se nebo solzi, če na Medardovo iz njega rosi..// Če se Medard kislo drži, do konca meseca ni sončnih dni.// Ako je na Medarda vreme lepo, najlenejši kosec pospravlja suho seno.// Kakor vreme na Medarda kaže, tako ves mesec ostane V Črnomlju se je na današnji dan leta 1896 rodil skladatelj in gledališki organizator Danilo Bučar. V Novem mestu ga je glasbeno izobrazil Ian Hladnik, zatem je delal kot lekarnar. Na Jesenicah je po prvi svetovni vojni organiziral gledališče, od leta 1931 je z orkestrom nastopal v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, kjer so uprizorili njegovo opereto Študentje smo. V arhivu hranimo pesem o Japončku, posneto v 30-ih letih- Pesem Tam, kjer pisana so polja, bo zapel Slovenski oktet

Radijska kronika Osemindvajsetojulijske obletnice leta dva tisoč petnajst

28.07.2015

Ibn al-'Arabi se je rodil na današnji dan leta 1165 v Murciji v južni Španiji, odraščal pa je v Sevilli, kjer je začel študirati Koran in doživljal mistična srečanja z Jezusom, Mojzesom in Mohamedom, kar je opisal v znameniti knjigi Klop modrosti. Pisec utopičnega romana v dveh delih Komična zgodovina držav in imperijev ter potovanje na Luno in Sonce Cyrano de Bergerac je umrl na današnji dan leta 1655 v Parizu. "Pod zaščito včeraj zjutraj zapričetega streljanja artiljerije na debelo, so napadli Italijani vnovič doberdobsko planoto z ojačenimi silami. Naskok se je izjalovil ob še večjih izgubah, kakor prejšnji," tako je tržaška Edinost prenesla uradno sporočilo avstroogrskega generelštaba na današnji dan leta 1915. "Poziv Japoncem, da se brezpogojno predajo," tako je sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil poročilo iz Londona, po katerem so Japonci prvič točno zvedeli, kaj pomeni »brezpogojna kapitulacija«, saj so dobili opozorilo, da bo sledilo popolno uničenje Japonske, če ne bodo sprejeli zavezniških pogojev. V Ljubljani je na današnji dan leta 1978 umrl pesnik, esejist in jezikoslovec Božo Vodušek. Delal je kot odvetnik in sodnik. Po vojni je na Inštitutu za slovenski jezik vodil leksikološko sekcijo. Voduškove pesniške prvence uvrščajo v mlajšo generacijo ekspresionistov, poznejša dela, posebno zbirka Odčarani svet, pa kažejo na izrazit eksistencializem. Leta 1984 je tako pripovedal, kako nastaja pesem: Livék leži na visokem razvodnem prevalu med Kukom na vzhodu in Matajurjem na zahodu. Občnoimenski pomen besede 'lívek' je lijak in majhna ponikva, vendar ime Lívek verjetno temelji na danes že pozabljenem zemljepisnem pomenu te besede, povezanem z razlivanjem, na kar smo opozorili že z lego vasi na razvodnem prevalu. V Leipzigu je na današnji dan leta 1750 umrl skladatelj Johan Sebastijan Bach. Glasbena družina mu je že kot otroku dala temeljito izobrazbo, tako je že leta 1703 postal član orkestra vojvode Johanna Ernsta v Weimarju, od leta 1723 pa je delal v Leipzigu. Do popolnosti je razvil slogovne značilnosti baročne glasbe. Moskovski virtuozi nam bodo sedaj zaigrali 3. stavek iz Bachove suite številka 3, Gavotta

Radijska kronika Sedemnajsto aprilske obletnice leta dva tisočpetnjast

17.04.2015

Matija Valjavec - Kráčmanov je po študiju slavistike in klasične filologije na Dunaju delal kot suplent na varaždinski gimnaziji, ko je leta 1855 izdal pesniško zbirko, ki so jo Ljublanske novice na današnji dan tako ocenile: "Gospod Matija Valjavec ni novinec na slovenskem Parnasu. Ker je velik del teh pesem, ki so v ti knjižici v en venec zbrane, prjatlom slovenske poezije že znan, nam ni treba, starega znanca, čeravno še mladega pesnika, tako na drobno pretresati, kakor neznanega novinca". "Na karpatski fronti ničesar posebnega, Nemški zrakoplovi na Angleškem," tako je Edinost na današnji dan leta 1915 povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne. "Ruske izgube v Karpatih označujejo celo v Petrogradu kot zelo velike." Pri Vinici je na današnji dan leta 1945 prišla na slovensko ozemlje 5. prekomorska partizanska brigada. Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 uvodno pozornost namenil Pogodbi o prijateljstvu in sodelovanju med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, ki so jo podpisali v Moskvi med obiskom predsednika ministrskega sveta, maršala Josipa Broza Tita in ministra zunanjih zadev, gospoda Ivana Šubašiča. V Kopru je na današnji dan leta 1975 umrl baletni plesalec, pedagog in koreograf Stanislav Hiti. Oče ga je v Ljubljani poslal v uk za avtomehanika, vendar ga je pritegnilo gledališče. Postal je član baleta ljubljanske opere. Po osvoboditvi se je leta 1948 poročil z Vuko Kumar, s katero sta od leta 1949 v Kopru vodila baletno šolo. Leta 1995 se ga je Vuka Kumar tako spominjala: Drága je zemljepisni pojem, ki označuje stransko dolino, saj je občnoimenski pomen besede drága manjša, ožja dolina, dol, kotanja, v Primorju tudi morski zaliv. Na Slovenskem je tako poimenovanih 8 naselij. Med njimi je tudi manjša vas v Spodnji Vipavski dolini. Draga je tudi vas nad dolino Glinščice. Drágo so fašisti preimenovali v Val Santamarina. V angleškem Bathu je na današnji dan leta 1960 zaradi posledic prometne nesreče umrl komaj 21-letni rock pevec in kitarist Raymond Edward "Eddie" Cochran. Že kot mlad fant je klavir zamenjal s kitaro. Po preselitvi družine v Kalifornijo je ustanovil ansambel, ki je leta 1956 nastopil v filmu s pesmijo Twenty Flight Rock, v zgodovino rocka pa se je zapisal z zdaj že zimzeleno "C'Mon Everybody", ki ji bomo prisluhnili iz arhivske plošče

Radijska kronika Petoavgustovske obletnice leta dva tisoč petnajst

05.08.2015

V Münchnu je na današnji dan leta 1905 umrl slikar Anton Ažbe. Na pobudo Riharda Jakopiča in Ferda Vesela je ustanovil svojo slikarsko šolo, ki so jo obiskovali impresionisti. Na današnji dan leta 1915 so se na vzhodni fronti Rusi umaknili iz Varšave. "Deželni zdravstveni poročevalec dvorni svetnik dr. Celebrini je poročal o zdravstvenih razmerah na Primorskem. Slučaji kolere so, ako se izvzame malo ognjišče v begunskem taborišču v Vrtovčah, v občini Sovodnje, ki je bilo takoj izolirano, le sporadični, "je na današnji dan leta 1915 poročala tržaška Edinost. V Dobravljah se je leta 1925 rodil generalpolkovnik Branko Jerkič - Živko. Trileten je moral z družino v emigracijo. Branko Jerkič je bil borec Tomšičeve in Cankarjeve ter druge brigade VDV, ki je prišla prva v Trst. O odhodu Titovih partizanov iz Trsta je v pogovoru z Milošem Ivančičem povedal: Leta 1948 je nadaljeval vojaško šolanje. Leta 1962 je na Sinaju predstavljal Jugoslavijo v poveljstvu modrih čelad. Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 izšel z uvodnikom z naslovom Kraške jame: »Medtem ko bo s 15. avgustom Postonjska jama zopet na razpolago obiskovalcem, je Reuterjev dopisnik Cecile Sprigge začel raziskovati trditve iz pisanja rimske Libere stampe o 600 truplih v jamah med skalovjem nad Trstom, ki naj bi jih hladnokrvo ubili Jugoslovani okoli 14, maja. Sprigge je preiskal jamo in »rudnik« blizu Bazovice in izjavil, da vest ne odgovarja resnici.« Marézige so skupno ime za središčno naselje več zaselkov, ki so na temenu in pobočjih Marežganskega hrbta med dolinama Badaševice na severu in potoka Rokave na jugu. Zapis iz leta 1423 navaja ime Mareseghi. Sam izvor imena je nejasen. Verjetno je prevzeto iz romanskega, to pa iz slovanske Marešiti, kar bi pomenilo Mareševi ljudje ali potomci. V Trstu se je na današnji dan leta 1925 rodil dirigent in skladatelj Oskar Kjuder. Ob mizarskem vajeništvu se je na konservatoriju učil violinskega muziciranja. Po zdravljenju v partizanski bolnišnici v Bariju ga je Rado Simoniti uvedel v dirigiranje pri zboru Srečko Kosovel. Po vojni se je vpisal na Akademijo za glasbo. Dirigiral je orkestrom in pevskim zborom, med njimi tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru. Nastanka se je leta 1995 tako spominjal: Zbor je pod Oskarjevo taktirko posnel tudi pesem Slavospev I. in II. prekomorske brigade:

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt