Iskanje
Samuel Lucas, slovenski pevec, glasbenik z mednarodnim stažem in znan TV obraz, predstavlja novo avtorsko pesem. Kitara je sicer čustvena in osebna balada, vendar s svojim pospešenim tempom, optimistična . V glavni vlogi je instrument, ki ga spremlja že od otroštva. Saj pesem je avtobiografska, Samuel je kot šestletni deček ob očetu prvič prijel za kitaro in se naučil osnovnih akordov. Otroška igra in radovednost sta sčasoma prerasli v dolgoletno glasbeno pot, polno ustvarjanja, nastopov, osebnih prelomnic in iskanj. Danes, po vseh življenjskih izkušnjah, nam postreže s tem iskrenim spoznanjem, kaj mu glasba dejansko pomeni: Vse!
Zoran Predin Bend, s kratico ZPB, je skupina glasbenikov s katerimi neusahljivi Zoran Predin sodeluje že mnogo let. S to ekipo, v kateri svojo glasbo deli z Živo Horvat, Julijo Vedlin, Markom Zorcem, Brunom Domiterjem, Danilom Ženkom in Žigo Golobom, je posnel zanimivo pesem: Obe roki na volan! Zasedba, polna vedrine in elana, ki izvaja poprockovski koncertni program spleten iz Zoranovih pesmi z albumov Lačnega Franza in Živih legend (pa še kakšno legendarno, za punce strupeno kant-avtorsko z okusom po mentolu), se nadeja številnih nastopov. Tokratno izbranko za Pesem tedna predstavlja Zoran Predin ... Obe roki na volan! Z njegovo mamo ni b'lo heca. S kuhlo je vzgojila sina, da bo v širnem svetu vedel, kaj je bolečina: "Življenje ni asfalt, je makadam. Zato, obe roki na volan." Njegova žena, ista mama, s taščo dobro sodeluje. Vsako jutro ga zbudi s poljubom in mu narekuje: "Življenje ni asfalt, je makadam. Zato, obe roki na volan." Obe roki na volan. Obe roki na volan. Življenje je zajeban makadam. Zato, obe roki na volan. Njegova punčka, cela babi, z nasmejanimi očmi, mu rada v retrovizor reče, ko se v šolo ji mudi: "Rada te imam, ampak saj veš, obe roki na volan." Obe roki na volan. Obe roki na volan. Življenje je zajeban makadam. Zato, obe roki na volan. Zdaj sedi na svoji zvezdi in ostro protestira, ko nas gleda dol na svet, kako bo eksplodiral. Bogovi, poln kufer vas imam!: "Za povezavo pritisnite lojtro!" Obe roki na volan. Obe roki na volan. Življenje je zajeban makadam. Zato, obe roki na volan.
Tina Marinšek, nekoč vokalistka v skupinah Ultra in Tabu, se je po ločitvi od slednje podala na samostojno glasbeno pot. Že več kot desetletje deluje kot samostojna ustvarjalka, izvajalka in glasbena potovalka. POTOVALKA je tudi naslov njenega prvenca z letnico 2024. Na plošči je nabor trinajstih pesmi v slovenskem jeziku, ki jih je Tina ustvarila skupaj z nekaj sopotniki. Pesmi, za večino katerih je sama napisala besedilo in glasbo, jih tudi producirala in posnela, so njena pripoved o doživljanju življenja, ljubezni, sveta in človeka. Na njem smo poiskali tokratno Pesem tedna RA KP: VSE KAR JE, IZGINE. Pod skladbo, »z žilorezom na začetku«, je avtorsko v celoti podpisana Tina in nam jo tudi lepo predstavila ... VSE KAR JE IZGINE Vse kar je izgine In na koncu še spomin Žalost bolečine Tega nič ne spremeni Tu se potikam bos in dobre volje A ne morem sam Vse kar je naj pride.. Nihče te ne vpraša Iz ljubezni se zgodiš In duša čista plaha Iz ljubezni izgubiš Ti bodi to nebo Jaz bom tvoje zvezde štela vsako noč Vse kar je gre s soncem Vse kar je Vse mine Vse kar je
Hrup Kevin Koradin je primorski glasbenik, avtor, producent, kitarist in vokalist. V zadnjem času se nekoliko bolj odloča za zadnja dva samostalnika in ne dolgo tega je v svet poslal novo pesem Hrup: »Z vseh strani smo zasuti z informacijami, bombardirani s takšno in drugačno propagando, vse to v pesmi metaforično poimenujem hrup«. Kevin Koradin pa ob Hrupu, ki je na RA KP ta teden deležen posebnih privilegijev, v tokratni rubriki Pesem tedna še o marsičem. HRUP Ujel sem te, ko si se pretvarjal da duše, res ne boš prodajal Jaz grem my way, ti furaš your way In takšen svet bo še naprej obstajal Nihče res noče bit, tisti egoist ki bo prvi padel in se predal A res hočeš bit, tisti egoist ki bo prvi padel in se predal Ponovno kot za stavo…spet izgubljamo glavo Utrujen sem poskušati ves čas ko nobenega ne moreš zares spoznat včasih še pojamramo na glas čeprav nihče nas…nihče nas ne posluša Ujel sem te, ko si se pretvarjal rekel si, da ‘buč’ ne boš prodajal Ti furaš your way, jaz grem my way In takšen svet bo še naprej obstajal Nihče res noče bit, tisti egoist ki bo prvi padel in se predal A res hočeš bit, tisti egoist ki bo prvi padel in se predal Ponovno kot za stavo…spet izgubljamo glavo Moram dati na off možgane Meša se mi od polne glave In že spet preganja me ta notranji hrup Naj srce še ne ugasne ven potegnil bom ta strup Moje misli bodo jasne ko ugasnil bom ta ‘hrup’ Ponovno kot za stavo…spet izgubljamo glavo
ŽPZ Kombinat, ženski pevski zbor Kombinat, ki prepeva delavske pesmi, partizanske napeve o pogumu in upanju ter sodobne uporniške melodije, predstavlja novi CD z naslovom UPOR in pika. Po dvanajstih letih drugi album tega kolektiva zrcali credo Ženskega pevskega zbora Kombinat: z rdečo kredo pisati izročilo upora! Pevke in glasbeniki so prepričani, da je upor ena osnovnih človekovih pravic in tudi naša dolžnost, saj kritična misel lahko vzklije le iz uporne drže. Na novem albumu je 12 pesmi, ki so nastale v različnih časovnih obdobjih in na različnih koncih sveta. Ena od teh je Pesem tedna Radia Koper … Srečko Kosovel: Naš spev Naš spev je strasten, naša moč je živa in kaos ognja v srcu nam gori, življenja strast neukrotna, neugasljiva, ki hoče, da se v sebi izstrasti. Mi ne poznamo sanj in nepokoja in razočaranj ne in ne prevar, ker naša pesem, to je himna boja, ki siplje v svet razkošje in požar. Ne vprašamo, kdo si, kaj si, po znanju ne vprašamo, če veš, zakaj živiš, si v centru kozmosa, dovolj spoznanju, da z nami raziskriš se, zagoriš.
Jure Lesar dostavlja tole novo poletno pesem, ki je nastala lansko poletje na hrvaškem otoku Cresu: »Skladba "Dokler ne pride noč" je doživela vse mogoče verzije ki so se mi zdele malenkost preveč turobne kar se tiče glasbe. Ko sem šel lani na dopust na Cres pa sem dobil idejo da naredim komad bolj svetel in da zveni bolj poletno.« Kantavtor Jure Lesar je glasbo, besedilo in aranžma za pesem napisal sam. Skladbo so posneli nedavno v Logatcu s tonskim mojstrom Luko Petrovčičem, ki je uredil mix pesmi in s katerim "pirančan" sodeluje pri snovanju novega albuma. Sodelovali so še Denis Horvat na klaviaturah, Gašper Peršl na bobnih ter spremljevalna vokala Brina Klemenčič in Aleksandra Belle. Za master je poskrbel Janez Križaj. DOKLER NE PRIDE NOČ Vedno bolj resnično je Kar me boli Ko blizu mojega srca Daleč si Vse je v redu govori svetloba Iz morja Ko se zjutraj zbudim In blešči se Piranski zaliv Za trenutek spet pozabim vse Za trenutek spet pozabim vse Za trenutek spet pozabim Dokler ne pride noč Mogoče pa ne vidim da Tukaj si Kot sunek vetra ki iz sanj Me zbudi Enkrat bova zvezda in tema V neskončnosti Do takrat bo v mojem srcu Piranski zaliv Za trenutek spet pozabim vse Za trenutek spet pozabim vse Za trenutek spet pozabim Dokler ne pride noč Za trenutek spet pozabim Ko čas je za ples Ko čas je za smeh Za trenutek spet pozabim Ko čas je za ples Ko čas je za smeh
Kompara, Matej Kompara, je še kako leta tegà glasbo ustvarjal v zasedbi Jet Black Diamonds. Vse drugače pa je postalo s prvim singlom Ogledalo, ki sta mu sledila še Gori nebo, ti plešeš z mano in Tujec. Po odhodu iz skupine so nove skladbe nastajale s še večjo intenziteto, tako da je samostojni prvenec nastal zgolj v dveh letih. Na koncu je na albumu pristalo 10 pesmi, ki skupaj oblikujejo raznoliko, vendar osebno in iskreno glasbeno celoto. Kot le Kompara zna, jih je posnel kar v svoji sobi in tako je nastal album Adolescenca. Z njega, ob slišni asistenci vetra, ki je vel skozi Vipavsko dolino, tokratno izbranko za Pesem tedna Radia Koper, skladbo Balet, predstavlja kar avtor sam, Matej Kompara! BALET Srečam te sredi iste ceste, ko nehote oziram se v nebo kjer tvoja je zraven moje zvezde in sijeta obe še zdaj močno. In prva vodi in druga pleše, prva valček, druga pa balet in odgrnejo se zavese, ko prižge se zadnji žaromet. In spet ti bom govoril, stvari, ki jih sam ne vem, le čutil sem v sebi, da plesal bi balet. In nič ne bi spremenil, ker zgubil bi prav vse, a hvala za spomine, zdaj plesal bi balet. In peljem se spet čez iste ceste in iščem pot, da spravi me do tja, kjer si deliva te iste zvezde, in vsaka ima samo svoj del neba. A tu pa tam, eno od njih odnese in pride druga k prvi na obisk in odgrnejo se zavese in v dvorani je spet ti prepih.
Peter della Bianca se vrača na glasbeno prizorišče skozi široko odprta vrata Radia Koper, kjer je prehodil prve karierne korake Tukaj je tako njegova osebna izkaznica kot tudi tokratne izbranke za Pesem tedna: Sem Peter Della Bianca, kantavtor iz Bovca, glasbeni samouk, star 47 let. Že kot deček sem si predstavljal, da bom nekoč pevec s kitaro v roki. To predstavo sem v mladostniških letih tudi udejanjil. Svoje prve pesmi sem začel pisati v začetku srednje šole, ko smo s prijatelji ustanovili bend. Sami glasbeni samouki smo takrat igrali rock priredbe in kmalu začeli pisati tudi svoje pesmi. Ob odhodu iz benda sem se vrnil k prvemu načrtu, da postanem kantavtor. V času študija sem zbral ekipo in napisal nekaj pesmi. Nastopali smo v klubih in na raznih študentskih prireditvah. Leta 2005 sem izdal album 11 obrazov Barda Bedlamita (11 pesmi, 8 v slovenščini in po ena v angleščini, italijanščini ter francoščini; Bard Bedlamit je naivni ljubiteljski poet in trubadur. Je mlad, zaljubljen, duhovit, kritičen. Ljudem nastavlja ogledalo. Išče ljubezen. Pripoveduje zgodbe). Imel sem velike načrte z glasbeno kariero, pa se je obrnilo drugače. A nisem nehal nastopati, vsako leto nekaj nastopov in počasi sem začel pisati pesmi v domačem dialektu. Domača publika je vzljubila te pesmi in začeli smo projekt Buške Qwante. Ustanovili smo lokalni bend D Towkrs, nekakšno pleme ljubiteljskih muzikantov in quantarjev. Smo preprosti ljudski godci, radi popijemo kakšen glaž vina in pogledamo, če so kje kakšne lepe punce. Predstavljamo Bovčane, naše navade, posebnosti in težave, Sočo … pa da vidimo, do kam lahko seže bovščina. Moj novi alter ego je Towkr Pier, ki je pravzaprav odrasli Bard Bedlamit. Deluje bistveno bolj lokalno, mogoče je prav zaradi tega še bolj svetoven.
Gianni Rijavec letos obhaja štiridesetletnico glasbenega udejstvovanja. V sklop priprav nanjo sodi tudi skladba, ki je plod sodelovanja s prekaljenim »muzičistom« Jožetom Haukom. RDEČA MORA BITI Pevec iz Trnovega pri Novi Gorici za praznične dni poklanja pesem z naslovom Rdeča roža Ne več kot enkrat na leto je Gianni Rijavec deležen posebnega tretmaja v etru RA KP. Bolj kot zaradi njegove družbene angažiranosti pod psevdonimom Beli golob, zaradi vztrajanja na sceni. Ustanovil in vodil je vokalni kvartet Big Ben, iz katerega se je kasneje razvila zabavnoglasbena skupina Big Ben. S skladbo Mladi Joža so Big Ben leta 1988 zmagali na festivalu Melodije Morja in Sonca. Od leta 1995 pa je Gianni posvečen solo karieri in le tu pa tam se komu postavi ob bok. In tako samozadostno je v novogoriškem studiu tudi posnel zvočni telegram. RDEČA ROŽA Tam gori jih nekaj še živi, na vasi je nekaj še ljudi, ki zdravo še razmišljajo s kmečko pametjo in v srcu dobro mislijo. Rdečo rožo bom utrgal, ti na prsi jo pripel, nagelj rdeči, cvet dišeči in ti pesem bom zapel ... in roženkravt in rožmarin še za spomin. Tam gori se pesmi še pojo, na vasi še fantje pojejo in dekletu še gredo v vas, pod okno pridejo, s pesmijo jo na okno zvabijo. Rdečo rožo …
Metuljčki prinašajo svetlo sporočilo v času, ko nam težke roke žugajo z zaslonov in izrekajo temačne ukaze. V Metuljčkih, ki jih poslušamo kot Pesem tedna Radia Koper, se Martin Ramoveš poigrava s pogostimi prispodobami popularne glasbe ter z njimi izpove intimno občutje; hkrati je pesem tudi angažirana, saj se konča s preprostim sloganom: »Mi hočemo več ljubezni!« Kitarist in pevec Martin Ramoveš od leta 2008 na energičnih koncertih predstavlja avtorske pesmi, ki znajo biti tako rockovsko surove kot melanholično razmišljujoče. S skupino ali solistično je doslej izdal albume Zvok dežele (2011), Nesojeni kavboji (2014), Astronomi (2017) in Rob – zbadljivi poet v stripu in glasbi (2019). Na slednjem je skupina objavila uglasbitve pesnika Ivana Roba, čigar življenjsko zgodbo je Martin Ramoveš upodobil tudi v stripu. Metuljčki, Pesem tedna Radia Koper, so druga verzija pesmi. Prvotna, ki jo je skupina pred časom že izvajala na nastopih, je imela povsem drugo besedilo in drugačno melodijo refrena. Skladbo so Martin Ramoveš (vokal, kitara), Marko Petrič (bas) in Rok Skoliber (bobni) posneli v sodelovanju s producentom Matejem Pečaverjem. Doslej prepoznaven zven skupine je nadgrajen po zaslugi spremljevalnega vokalista, Petra Vodeta. Video je izdelala mlada animatorka Žoel Kastelic. Ustvarjala je v zahtevni in zamudni tehniki stop-motion, pri kateri je uporabljala plastelin in polst. METULJČKI Čez obzorje s težko roko se steguje čuden mrak, a v tebi je naivno svetlo jutro – spet pomlad. Temni zvoki v tresljaji so v podtalju v glavi, a v trebuhu torej metuljčki: o kako bi poleteli! Kot da ni požganih mest, kot da niso meči dvorezni, kot da cela Zemlja cveti v ljubezni; letijo metuljčki naprej, vsak svoj in hkrati vsi skupaj in pod njimi Zemlja kriči: »Ne obupaj!« Ko črna jata z neba izgine, zapustiva ruševine. Glej, nad dimom torej metuljčki – iz življenj so poleteli. Mi hočemo več – več neba! Mi hočemo več – več ljubezni!
Tomo's band so Tomo Dadič, kitarist in pevec, Zlatko Haskić, kitarist in tolkalec ter Vanja Pegan, avtor glasbe in besedil ter bas kitarist. Dandanašnji tudi še kdo drug, a pustimo to zaenkrat ob stran … Zgodba gre takole: Tomo in Zlatko sta se naveličala preigravanja vedno enih in istih komadov, zato sta svojemu učitelju kitare Vanji Peganu vztrajno pihala na dušo, naj jima napiše komad. Javnosti, so se prvič predstavili lani spomladi in v izteku lanskega leta izdali svoj prvi album avtorskih pesmi z naslovom Ulica. Naslovno skladbo, ki je bila določena za Pesem tedna RA KP sta prišla fanta z benda predstaviti v naš studio. O skladbi je povpraševal Armando Šturman … →
Bordo (Tomaž Štular) je v Pesmi tedna tokrat predstavil skladbo 'Nebo'.
