Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Zavodu GO! 2025 bodo za nemoten potek dela in izvedbe predvidenih programskih sklopov skrbeli redno zaposleni in zunanji sodelavci. Vse te zaposlitve so v skladu s priporočili strokovnega sveta Evropske prestolnice kulture, ki ga je imenovala Evropska komisija, poudarja direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek:
Mednarodna okoljska organizacija Alpe Adria Green znova opozarja na pomen ohranjanja čiste pitne vode na območju zajetja Malni, ki je le nekaj kilometrov oddaljeno od vadišča Poček. Obrambno ministrstvo odgovarja, da izvaja vse ukrepe, da bi minimiziralo možnost onesnaženja. V oddaji tudi o tem: - V Dekanih bodo predstavili novo celostno prometno strategijo za koprsko občino. - Do leta 2025 v Gorico brez lukenj na avtocesti. - Hrvaška se pripravlja na prvi vročinski val letošnjega poletja. - Na evropskem nogometnem prvenstvu danes na sporedu dve tekmi.
Še vedno ni jasno, kaj se bo zgodilo s 33 tablami v koprskem mestnem jedru, ki nosijo zgodovinska in ledinska imena ulic. Inšpektorat za kulturo in medije je po prijavi, da niso postavljane v skladu z zakonom o javni rabi slovenščine, odločil, da jih mora občina odstraniti. Rok je potekel v petek. V oddaji pa še: - Civilna zaščita ne ve nič o odvažanju Martexovih odpadkov. - Eko patrulja poroča o povečani koncentraciji težkih kovin na poligonih Poček in Bač. - Na Krmenki so namestili merilno postajo, ki bo beležila smrad in ostale izpuste.
Vojaških vaj na vadišču Poček bo v letošnjem letu manj, je po današnjem sestanku z vodstvom Občine Postojna ter ravnatelji tamkajšnjih šol in vrtcev dejal državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved. V oddaji poročamo še: - Zaključuje se obnova športne dvorane v Sežani. - Izolski ZD bo letos končal prenovo laboratorija. - Občina Komen spreminja občinski prostorski načrt.
Kakovost življenja in dobro počutje v mestih merimo tudi, ali celo predvsem po tem, koliko imajo zelenic in dreves. Odrasla drevesa ustvarjajo ugodno mikroklimo, boljši zrak in krepijo zdravje. Njihova senca in hlad postajata nepogrešljiva v vse bolj vročih dolgih poletjih. Prav podnebne spremembe so okrepile zavedanje o pomenu dreves na vseh ravneh, od civilne družbe do odločevalcev. Sekanje odraslih mestnih dreves zbuja neodobravanje, tudi ogorčenje. Kdo torej upravlja z drevesi? Za posek katerih dreves je potrebno imeti mnenje Zavoda za varstvo narave? Pa je odraslo drevo kdaj upravičeno posekati? In kaj je svetovni gozdni splet? O vsem tem smo se pogovarjali s Tino Trampuš, krajinsko arhitektko, naravovarstvenico in … prijateljico dreves.
Državni protokol je zaradi narave svojega dela vedno zanimiva tema pogovora. Poteka daleč od oči javnosti in skrbi za nemoten potek dogodkov, ki posredno in neposredno vplivajo ali odražajo ugled države in njenih državljanov. Odgovornost protokola je zato velika, delo pa zahtevno. Pod njegovo pristojnost spadajo razni obiski in sprejemi najvišjih domačih in tujih državnikov, predaje poverilnih pisem, podpisi meddržavnih pogodb in drugih uradnih listin, slovesnosti ob vročanju odlikovanj ali prisegah, proslave, žalne slovesnosti in številni drugi dogodki. V zadnjem obdobju po zahtevnosti izstopa predvsem drugo predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije v drugi polovici lanskega leta. Koliko priprav, časa in truda zahteva organizacija takega izziva, kaj vse je potrebno, da obiski naših državnikov na tujem in sprejemi tujih državnikov pri nas potekajo gladko, bo v nočnem programu med polnočjo in prvo uro jutrišnjega dne povedal šef Protokola Republike Slovenije, Aleksander Strel. Gostila ga bo Jasna Preskar.
Vsak dan poročamo o okuženih s kovidom19. Ne zbolijo vsi, ki so na testu pozitivni. In tudi potek bolezni je zelo različen. Kovid ima različne obraze, bolniki pa raznolike izkušnje. Tjaša Škamperle se je pogovarjala s tremi Primorci, ki so preboleli koronavirusno bolezen.
Država bi za investicije v slovensko vojsko v naslednjih šestih letih namenila 780 milijonov evrov. Gre za preživetje vojske, trdi obrambni obrambni minister, opozicija pa mu nasprotuje in napoveduje tudi možnost referenduma. Zakaj Slovenija nima posebnega helikpterja za nujno medicinsko pomoč, kakšni so načrti glede vadbišča Poček in ali bodo tudi vojake izločili iz sistema javnih uslužbencev ... O tem v naslednjih minutah z obrambnim minisrtrom Matejem Toninom. Z njim se je pogovarjal Andrej Šavko.
Pandemija novega koronavirusa je izpostavila pomen varnosti poslovnih in drugih prostorov, kjer obstaja velik pretok oseb. Nemoten potek poslovanja postaja vse bolj pomemben, za učinkovit nadzor vstopa in izstopa oseb iz zaprtih prostorov se podjetja poslužujejo modernih tehnoloških rešitev. Eno izmed takšnih je razvilo Kozinsko podjetje Robotina, ki z rešitvijo S Gate zagotavlja nižje tveganje prenosa okužb, dinamično dodeljevanje vstopnih pravic ter učinkovito upravljanje s številom in gostoto oseb v zaprtem prostoru. Rešitev nam je predstavil Marjan Strnad, vodja produktov podjetja Robotina. Z njim se je pogovarjal Blaž Maljevac.
Jesensko zimsko sajenje zelenjadaric v plastenjakih in potek trgatve na primorskem sta temi tokratne kmetijske oddaje, ki jo pripravlja Ingrid Kašca Bucik.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o ščitnici, ki lahko bistveno vpliva tudi na potek nosečnosti in otroka. Ščitnica je majhna, a za pravilno delovanje telesa zelo pomembna žleza, ki se nahaja pred sapnikom na spodnjem delu vratu. Njeno delovanje vpliva na normalno presnovo in na delovanje skoraj vseh telesnih organov. Z nami bo specialist interne medicine Janez Zaveljcina iz Bolnišnice Sežana. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V izolski bolnišnici je v polnem teku raziskava o vplivu simulirane breztežnosti na človeka, ki jo v sodelovanju z italijansko vesoljsko agencijo izvaja koprsko Znanstveno-raziskovalno središče. V tako imenovano »bed rest« raziskavo je vključenih deset prostovoljcev od 20 do 30 let, ki so izpostavljeni strogemu desetdnevnemu ležanju. Za njihovo dobro počutje, zdravstveno varnost in za sam potek raziskave skrbi več kot 60 raziskovalcev, ki prihajajo iz različnih držav, pa tudi študentov in medicinskega osebja. Namen študije, ki je del širše mednarodne raziskave MARS-PRE, je razumeti, kaj se s človekom dogaja med vesoljskimi poleti. A so ugotovitve o posledicah dolgotrajnega ležanja zelo uporabne tudi v zdravstvu. Več pa v prispevku Lee Širok, ki je sodelujoče obiskala drugi dan raziskave.
