Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Antarktika je izjemno fotogenična. Navdušuje s spektakularnimi razgledi, neubesedljivimi barvami ledu, neokrnjeno naravo in njenimi prebivalci pingvini, tjulnji, kiti, pticami selivkami o svojem potovanju na oddaljeno celino pripoveduje fotograf, popotnik in biolog Nejc Draganjec. Dolgoletna želja, da bi s svojim fotoaparatom lovil nepozabne antarktične trenutke, se mu je uresničila pred dvema letoma. Kot vodja fotostudia na potniški čezoceanki je namreč v eni sezoni večkrat obiskal sicer majhen del antarktičnega polotoka. Ob tem opozarja, da je Antarktika pod udarom podnebne krize, a bi lahko nepopravljivo škodo naredil tudi naraščajoči turistični obisk. Lea Širok je Draganjca na nedavnem predavanju o potovanju na Antarktiko v Izoli, povabila k pogovoru za tokratno oddajo.
Vročinski valovi in podnebne spremembe močno vplivajo na naš vsakdan. V Italiji, kjer učenci in učitelji uživajo tri mesece dolge poletne počitnice, nekateri sindikati in združenja učiteljev spričo podnebnih sprememb in poletne vročine, ki v zadnjem času zaznamuje poletne mesece, zahtevajo spremembo šolskega koledarja. Pri tem pozivajo k podaljšanju poletnih počitnic v oktober. Na drugi strani pa številna združenja staršev opozarjajo, da je že trimesečno zaprtje šol od začetka junija do začetka septembra predolgo, tudi zato, ker so Italijani po dolžini šolskih poletnih počitnic v Evropi na samem vrhu. Skupno trajanje počitnic v sklopu enega šolskega leta se prav tako razlikuje, v večini držav znaša med 100 in 120 dnevi na leto. Slovenija se s 95 dnevi nahaja pod spodnjim pragom tega povprečja. Pri nas pobude o podaljšanju poletnih počitnic še ni, smo pa vseeno želeli izvedeti, kaj o tej temi menite vi! Ali bi bilo smiselno podaljšati poletne počitnice in ali imajo naši učenci in učenke preveč počitnic?
Zavržena hrana predstavlja velik okoljski problem. Miha Pipan je našel dobro rešitev s pomočjo črne bojevniške muhe. Preko Start-upa v Angliji je na noge postavil podjetje Better Origin. Kot znanstvenik in direktor kroji biotehnologije, ki omogočajo presnovo odpadlih biomas v uporabne namene.
Posledice podnebnih sprememb pomembno vplivajo tudi na delovna okolja ob današnjem Svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu izpostavlja Mednarodna organizacija dela. Nacionalni inštitut za javno zdravje ob tej priložnosti opozarja, da podnebne spremembe negativno vplivajo tudi na duševno zdravje zaposlenih. Za obvladovanje omenjenih tveganj je zato pomembno, da jih delodajalci pravočasno ocenijo in temu primerno prilagodijo delovna okolja. V oddaji tudi o tem: V Zdravilišču Debeli rtič v programe in delavnice za otroke vključujejo okoljsko vzgojo. Dom za zdravje žensk, otrok in mladostnikov v Gorici bo v bodoče namenjen tudi slovenskim mamicam. Košarkarji Plame Pur ostajajo drugoligaši.
Voda za mir je geslo letošnjega Svetovnega dneva voda, ki ga obeležujemo prav danes. Brez dostopa do čiste pitne vode sta danes še vedno 2 milijardi ljudi. Podnebna kriza pa je tudi bogatejšemu Zahodu, kjer je redna oskrba s pitno vodo skorajda samoumevna, prinesla zavedanje, kako je voda za vse nas pomemben, pravzaprav najdragocenejši vir. Voda povezuje, so na osrednjem slovenskem dogodku, ki je bil včeraj v Škocjanskem zatoku, opozorili sogovorniki. V začetku tedna pa so se slovenski in hrvaški strokovnjaki ter predstavniki lokalnih skupnosti srečali na podnebni konferenci v Pulju. Podnebne spremembe s sušnimi poletji in obilico padavin pozimi bodo še bolj kot doslej krojile oskrbo s pitno vodo v Istri, so opozorili. Dobra dolgoročna vodooskrbna rešitev je zato gradnja zadrževalnikov, kar so včeraj izpostavili tudi na okrogli mizi v Škocjanskem zatoku. Več pa zdaj v oddaji Aktualno Lea Širok.
Piran nima prav veliko prostora za nove zelene površine. Vendar bodo te ključne za lajšanje življenja v vse bolj sušnih in pregretih poletjih. Znanstveniki, Pirančani, predstavniki občine, krajevne skupnosti, nevladnih organizacij in podjetniki so se po številnih pogovorih o mogočih ozelenitvah starega jedra odločili za obnovo zdaj degradiranega območja terasastih vrtov, stisnjenih med mesto in obokane zidove piranske cerkve. Zamisel je nastala v okviru delavnic živega laboratorija projekta SCORE, v katerega je poleg Pirana vključenih še devet evropskih mest. Vsa sledijo istemu cilju: povečati podnebno odpornost obmorskih mest s trajnostnimi ukrepi, ki najbolj ustrezajo določenemu lokalnemu okolju. Podrobneje pa v oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.
Agencija za energijo kljub vladnemu pozivu, da do danes pripravi vse potrebno za vnovično uvedbo starega sistema, vztraja pri svojem. Pripravljena je le na manjše popravke, ki bi se pokazali v praksi. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zavračajo očitke o nezakonitem političnem vmešavanju v delo Agencije za energijo. Kako bo ukrepala vlada, še ne morejo govoriti. V oddaji tudi o tem: - Mednarodna skupnost je ogorčena nad novimi grožnjami novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. - Občina Kobarid ostaja brez proračuna. - Novogoriški policist, ki naj bi trpinčil sodelavce, večkrat obravnavan za odklonska dejanja.
Staro jedro Pirana ima številne zbiralnike deževnice, ki so meščanom pred prihodom vodovoda zagotavljali pitno vodo. Največji je na Prvomajskem trgu in je še vedno v uporabi kot dodaten vir za čiščenje ulic in gašenje požarov. Pa bi deževnico - razen za pitno vodo -lahko spet uporabljala tudi okoliška gospodinjstva, tako kot v preteklosti? Na to bodo, med drugim, odgovorili raziskovalci koprskega Znanstveno raziskovalnega središča v okviru evropskega projekta za podnebno odpornost SCORE. Piran je namreč eno od desetih evropskih obalnih mest, ki so vanj vključena. Več o tem nam bo v današnji oddaji povedal dr. Peter Kumer. Zgodbe nekaterih piranskih vodnjakov pa nam bo razkrila raziskovalka kulturne dediščine Daniela Paliaga.
Šavrinka Nadja se spominja časov, ko so po mleko hodili s steklenicami. V isti embalaži je hranila različna živila, danes pa ugotavlja, da kupujemo hrano v plastični embalaži, ki konča v smeteh. Na "televižjoni" je slišala, da človek vpliva na onesnaževanje okolja in na spremembe ozračja. Tokrat jo je zanimalo, kaj sploh so podnebne spremembe. Odgovarja ji dr. Liliana Vižintin iz Mediteranskega inštituta za okoljske študije Znanstveno raziskovalnega središča Koper.
Človek ni sam povzročil podnebne krize, je pa s svojim delovanjem pritisnil na sprožilec, ki je razmere poslabšal, pravi profesor Korado Korlević, vodja zvezdarne v Višnjanu in ustanovitelj višnjanske astronomske šole. Na podnebne spremembe, pojasnjuje, prav tako vplivajo vesoljsko vreme, oziroma, vpliv Sončeve aktivnosti na geomagnetno polje Zemlje, pa tudi nihanje in vrtenje Zemljine osi. Verjame, da je posledice podnebnih sprememb mogoče ublažiti tudi z geoinženiringom. Ob vsem opozarja, da je v času velikih družbenih sprememb nujno sodelovati, ne pa se pasivno prepustiti potrošniškemu načinu življenja. V novi zvezdarni v Tićanu, nedaleč od Višnjana, ga je obiskala Lea Širok. Rdeča nit pogovora so bile prav podnebne spremembe in spopadanje z njimi.
Globalni vročinski rekordi terjajo ukrepe za prilagoditev na podnebne spremembe. Tako opozarjajo klimatologi iz evropskega vesoljskega programa Kopernik, kjer ugotavljajo povprečno najtoplejše dneve in pri tem beležijo rekord za rekordom. Drugi poudarki oddaje: - Število prihodov turistov se je v polletju povečalo za skoraj 5 odstotkov. - Bodo na strehi idrijskega zdravstvenega doma postavili sončno elektrarno? - Začenja se čezmejno festivalsko dogajanje na Goriškem. - Popoldne na Mostu n Soči slovo od dirigenta Marka Muniha.
V letu dni po katastrofalnih poplavah je bila po državi izvedena interventna in izredna sanacija, ne pa še dolgoročna. Utrdili so brežine vodotokov in z odstranitvijo naplavin zagotovili pretočnost. Toda program sanacije, ki prinaša strateške in premišljene rešitve, s katerimi bo vodna infrastruktura odpornejša na podnebne spremembe, se šele začenja. V oddaji tudi o tem: -Za obnovo avtoceste od Kozine do Črnega kala se obeta boj primorskih gradbincev. -Goriški KOBI od letošnjega marca na voljo v vseh šolah. -Slovenske rokometašice se bodo pomerile z Norvežankami.
