Iskanje
V zadnjih sezonah se ljubitelji zimskih športov ne sprašujejo le, ali bo snega dovolj, ampak ali si smučanje sploh še lahko privoščimo. In čeprav so v času zimskih počitnic smučišča bolj obiskana, pa je dejstvo, da so zlati časi smučarije za nami. Nekdaj je bilo smučanje v Sloveniji brez prave konkurence. Smučišč, predvsem tistih majhnih, z eno žičnico ali celo le z vrvnimi vlečnicami, je kar mrgolelo, osnovne šole so imele zaloge smučarske opreme. Danes je drugače, podnebne razmere so naredile svoje, majhna smučišča izumirajo. Zdi se, da smučanje vedno bolj postaja šport elite. Zakaj, se sprašujemo v tokratni petkovi anketi.
Antarktika je izjemno fotogenična. Navdušuje s spektakularnimi razgledi, neubesedljivimi barvami ledu, neokrnjeno naravo in njenimi prebivalci pingvini, tjulnji, kiti, pticami selivkami o svojem potovanju na oddaljeno celino pripoveduje fotograf, popotnik in biolog Nejc Draganjec. Dolgoletna želja, da bi s svojim fotoaparatom lovil nepozabne antarktične trenutke, se mu je uresničila pred dvema letoma. Kot vodja fotostudia na potniški čezoceanki je namreč v eni sezoni večkrat obiskal sicer majhen del antarktičnega polotoka. Ob tem opozarja, da je Antarktika pod udarom podnebne krize, a bi lahko nepopravljivo škodo naredil tudi naraščajoči turistični obisk. Lea Širok je Draganjca na nedavnem predavanju o potovanju na Antarktiko v Izoli, povabila k pogovoru za tokratno oddajo. Foto: Nejc Draganjec
Vročinski valovi in podnebne spremembe močno vplivajo na naš vsakdan. V Italiji, kjer učenci in učitelji uživajo tri mesece dolge poletne počitnice, nekateri sindikati in združenja učiteljev spričo podnebnih sprememb in poletne vročine, ki v zadnjem času zaznamuje poletne mesece, zahtevajo spremembo šolskega koledarja. Pri tem pozivajo k podaljšanju poletnih počitnic v oktober. Na drugi strani pa številna združenja staršev opozarjajo, da je že trimesečno zaprtje šol od začetka junija do začetka septembra predolgo, tudi zato, ker so Italijani po dolžini šolskih poletnih počitnic v Evropi na samem vrhu. Skupno trajanje počitnic v sklopu enega šolskega leta se prav tako razlikuje, v večini držav znaša med 100 in 120 dnevi na leto. Slovenija se s 95 dnevi nahaja pod spodnjim pragom tega povprečja. Pri nas pobude o podaljšanju poletnih počitnic še ni, smo pa vseeno želeli izvedeti, kaj o tej temi menite vi! Ali bi bilo smiselno podaljšati poletne počitnice in ali imajo naši učenci in učenke preveč počitnic?
Zavržena hrana predstavlja velik okoljski problem. Miha Pipan je našel dobro rešitev s pomočjo črne bojevniške muhe. Preko Start-upa v Angliji je na noge postavil podjetje Better Origin. Kot znanstvenik in direktor kroji biotehnologije, ki omogočajo presnovo odpadlih biomas v uporabne namene.
Posledice podnebnih sprememb pomembno vplivajo tudi na delovna okolja ob današnjem Svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu izpostavlja Mednarodna organizacija dela. Nacionalni inštitut za javno zdravje ob tej priložnosti opozarja, da podnebne spremembe negativno vplivajo tudi na duševno zdravje zaposlenih. Za obvladovanje omenjenih tveganj je zato pomembno, da jih delodajalci pravočasno ocenijo in temu primerno prilagodijo delovna okolja. V oddaji tudi o tem: V Zdravilišču Debeli rtič v programe in delavnice za otroke vključujejo okoljsko vzgojo. Dom za zdravje žensk, otrok in mladostnikov v Gorici bo v bodoče namenjen tudi slovenskim mamicam. Košarkarji Plame Pur ostajajo drugoligaši.
Piran nima prav veliko prostora za nove zelene površine. Vendar bodo te ključne za lajšanje življenja v vse bolj sušnih in pregretih poletjih. Znanstveniki, Pirančani, predstavniki občine, krajevne skupnosti, nevladnih organizacij in podjetniki so se po številnih pogovorih o mogočih ozelenitvah starega jedra odločili za obnovo zdaj degradiranega območja terasastih vrtov, stisnjenih med mesto in obokane zidove piranske cerkve. Zamisel je nastala v okviru delavnic živega laboratorija projekta SCORE, v katerega je poleg Pirana vključenih še devet evropskih mest. Vsa sledijo istemu cilju: povečati podnebno odpornost obmorskih mest s trajnostnimi ukrepi, ki najbolj ustrezajo določenemu lokalnemu okolju. Podrobneje pa v oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.
Voda za mir je geslo letošnjega Svetovnega dneva voda, ki ga obeležujemo prav danes. Brez dostopa do čiste pitne vode sta danes še vedno 2 milijardi ljudi. Podnebna kriza pa je tudi bogatejšemu Zahodu, kjer je redna oskrba s pitno vodo skorajda samoumevna, prinesla zavedanje, kako je voda za vse nas pomemben, pravzaprav najdragocenejši vir. Voda povezuje, so na osrednjem slovenskem dogodku, ki je bil včeraj v Škocjanskem zatoku, opozorili sogovorniki. V začetku tedna pa so se slovenski in hrvaški strokovnjaki ter predstavniki lokalnih skupnosti srečali na podnebni konferenci v Pulju. Podnebne spremembe s sušnimi poletji in obilico padavin pozimi bodo še bolj kot doslej krojile oskrbo s pitno vodo v Istri, so opozorili. Dobra dolgoročna vodooskrbna rešitev je zato gradnja zadrževalnikov, kar so včeraj izpostavili tudi na okrogli mizi v Škocjanskem zatoku. Več pa zdaj v oddaji Aktualno Lea Širok.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v sodelovanju z investitorjem pristopilo k iskanju primernejše lokacije. Ker je Kolektor pridobil gradbeno dovoljenje za sodobno asfaltno bazo v Lažah v občini Divača, baza v Vrtojbi ne bo več potrebna. Tudi o tem, kdaj jo bodo torej zaprli, bodo govorili na jutrišnjem vladnem obisku v goriški regiji. - Slovenski in italijanski elektroenergetski operater krepita učinkovitost prenosnega sistema z novimi naložbami - tudi v Divači - Postojna dobila participativni proračun. Največ glasov za počitniško varstvo otrok s posebnimi potrebami - Presenetljiv preobrat v zgodbi edine potniške ladje pri nas - novi kupec naj bi si primislil - Benjamin Šeško zaradi poškodbe kolena ne bo mogel igrati
Staro jedro Pirana ima številne zbiralnike deževnice, ki so meščanom pred prihodom vodovoda zagotavljali pitno vodo. Največji je na Prvomajskem trgu in je še vedno v uporabi kot dodaten vir za čiščenje ulic in gašenje požarov. Pa bi deževnico - razen za pitno vodo -lahko spet uporabljala tudi okoliška gospodinjstva, tako kot v preteklosti? Na to bodo, med drugim, odgovorili raziskovalci koprskega Znanstveno raziskovalnega središča v okviru evropskega projekta za podnebno odpornost SCORE. Piran je namreč eno od desetih evropskih obalnih mest, ki so vanj vključena. Več o tem nam bo v današnji oddaji povedal dr. Peter Kumer. Zgodbe nekaterih piranskih vodnjakov pa nam bo razkrila raziskovalka kulturne dediščine Daniela Paliaga.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je zaključilo javno obravnavo Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Občina Ankaran pripravljalcem očita, da s predlogom nove uredbe izničujejo realne možnosti za sankcioniranje povzročiteljev prekomernega hrupa. V oddaji tudi o tem: -Kakšna bo usoda napovedane obvezne božičnice? -Splošna stavka v Italiji v podporo Palestincem v Gazi. -V Tolminu so začeli urejati cesto za športnim parkom Brajda. -Slovenski odbojkarji se bodo pomerili z Američani.
V Splošni bolnišnici Izola so četrti v državi – po Splošni bolnišnici Celje, Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in Onkološkem inštitutu – pridobili robotski kirurški sistem, ki so ga javnosti predstavili včeraj. V bolnišnici letno opravijo približno 200 zahtevnih uroloških, ginekoloških in abdominalnih operacij, tudi povezanih z rakom. Z uporabo nove tehnologije bodo odslej te še bolj natančne in manj invazivne, kar za bolnike, med drugim, pomeni hitrejše okrevanje. Bolnišnica je kirurški sistem Da vinci kupila z lastnimi, privarčevanimi sredstvi v višini 2,5 milijona evrov. Še 300 tisoč so vložili v prostore in druge priprave. Ostali poudarki oddaje: - Vlada je sprejela tako imenovani Šutarjev zakon, ki posega v kazensko, socialno kot drugo zakonodajo. - Parlamentarci bodo danes pretresali danes zakon o konoplji. - V vrsti za nakup hotela Aquapark Žusterna je novi potencialni kupec. - Pred začetkom podnebne konference v Braziliji voditelji razpravljajo o uresničevanju ambicioznih zavez glede prilagajanja podnebnim spremembam.
Slovenija je kot predsedujoča skupini evropskih sredozemskih držav MED 9 gostila srečanje ministrov za energijo ter okolje in podnebje. Udeleženci so razpravljali o pobudah za oblikovanje Sredozemlja v zeleno energetsko središče ter krepitev čezmejnih energetskih povezav in odpornosti. Sprejeli so tudi dve skupni izjavi. Podnebna in okoljska govori o prilagoditvi podnebnim spremembam, medtem ko se energetska izjava med drugim osredotoča na krepitev čezmejnih povezav. V oddaji tudi o tem: - Nov svet delavcev Luke bo začel z delom sredi junija. - Opozorila o odlaganju škodljivih snovi v kamnolomu Griža. - Odprtje amfiteatra SNG Nova Gorica bo 16. junija.
