Splošni maturanti se lahko vpišejo na kateri koli študij, prav tako poklicni maturanti z dodatnim predmetom iz splošne mature, kar pa ni zakonito. Oddaja govori o težavah z maturo, pri tem pa se opre na javno pismo Državne komisije za splošno maturo. Iz Pariza poroča Neva Zajc, ki opiše tamkajšnje proteste mladih proti klimatskim spremembam, ki jih je obiskala tudi znana švedksa okoljska aktivistka Greta Thunberg. Urednica oddaje je v Parizu obiskala tudi multimedijsko razstavo, ki obiskovalcem omogoča, da vstopijo v Van Goghova dela. Predstavljamo tudi novi priročnik Kamišibaj v šoli in doma avtoric Simone Nagode in Tatjane Rupnik Hladnik.
Večina dijakov uživa najdaljše počitnice. V prvi polovici julija so bili znani rezultati letošnje splošne in poklicne mature. Najvišji možni splošni uspeh (34 točk) je letos doseglo 20 kandidatov, kar je dva več kot lani. Maja Terpin, dijakinja Gimnazije Nova Gorica je postala edina diamantna maturantka na Primorskem. Gostili smo jo v novogoriškem studiu Radia Koper.
Jaroslav II (Fëdor) Vsevolodovič, novgorodski, kijevski in Vladimirov princ je umrl na današnji dan leta 1246. V času njegove vlade so v Rusijo vrdli Mongoli, vendar so mu prepustili prestol, ko je več le redno plačeval zahtevane dajatve. "Na kraški planoti močan italijanski topovski in minovški ogenj proti našim postojankam in za njimi ležečim okolišem," tako je na današnji dan leta 1916 sobotna Edinost povzela uradna poročila z Dunaja. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1941 rodil igralec Brane Grubar. Po grafični šoli je končal igralsko akadmeijo in najprej delal v Celju, od leta 1975 pa v ljubljanski drami. Ponsel je vrsto filmov in televizijskih dram. Leta 2006 je objavil potopisni esej Kam? Drugam! Preselil se je v Istro in o njej povedal: Ljubljani se je na današnji dan leta 1961 rodil, odraščal pa v Ankaranu, biokemik in genetik Borut Štrukelj. Po maturi je študiral na Fakulteti za farmacijo in se izpopolnjeval na državni univerzi v New Yorku. Za izolacijo enega od genov je prejel nagrado Evropske molekularne zveze s štipendijo za enoletno raziskovalno delo. Odločil se je za Nizozemsko, razloge pa je na gimnazijskem večeru v koprski Pretorski palači tako utemeljil: V Novem mestu je na današnji dan leta 2006 umrl plesalec, koreograf in pedagog Pino Mlakar. Plesal je v Zuerichu, Berlinu, Muenchnu, med letoma 1946 in 1960 pa je bil član ljubljanske opere. Skupaj z ženo Pio sta po II. svetovni vojni postavila poklicne temelje ljubljanskega baleta in ustanovila slovensko državno baletno šolo. Njun koreografski opus obsega 50 baletov, od katerih je 12 celovečernih. O celovečernem baletu Lok je povedal: Sepembrska luna sije močneje od ostalih Glasbeno se spominjamo premiere znamenite Mozartove opere Čarobna piščal, ki je bila na današnji dan leta 1791 na Dunaju. Prisluhnimo ariji Papagena in baritonistu Thomasu Allenu, ki je Čarobno piščal posnel leta 1991 s škotskim komornim orkestrom pod taktirko Charlesa Mackerrasa:
Spominjamo se ameriškega izumitelja in podjetnika Georga Westinghousa, ki se je rodil na današnji dan leta 1846. Zaslovel je z zračnimi zavorami za lokomotive. V sporu z Edisonom je podprl Teslov izmenični tok in v elektrarni na Niagari uporabil Teslov generator za izmenični tok. Njegovo podjetje je kmalu postalo eno najbolj donosnih v vsej zgodovini kapitalizma. V kraju Dolnja težka voda se je na današnji dan leta 1896 rodil gledališki igralec in pedagog Ivan Cesar. Po maturi v Novem mestu je delal kot železniški uradnik in amatersko nastopal. Poklicni debut je imel v Drami leta 1921 kot Debeli človek v Cankarjevem Pohujšanju. Po drugi svetovni vojni je dosegel mojstrstvo pri oblikovanju stisk življenjskih poražencev, posebej je blestel v Mullerjevi drami Smrt trgovskega potnika, zato prisluhnimo odlomku radijske igre: Leta 1948 je Ivan Cesar prejel Prešernovo nagrado. "Italijanski napad proti našim postojankam na komenski planoti se je pričel. Prvi proti Opatjemu selu naperjeni sunek se je izjalovil," je na današnji dan leta 1916 pisala petkova Edinost, ki je novici dodala še podrobnost: "pripominjamo, da čitamo v poročilu našega generalnega štaba,kakor so ga priobčili nemški listi, na primer »Grazer Tagespost«, »Zeit« in drugi, vkljub znanemu ukazu vrhovnega armadnega poveljništva, da se morajo imena krajev na Primorskem, kjer bivajo Slovenci v pretežni večini imenovati s slovenskimi imeni, ne pa z italijanskimi.» Trst še vedno osrednje vprašanje konference, tako je nedeljski Primorski dnevnik naslovil poročilo iz Pariza v okvirčku pa objavil misel Joža Vilfana: "Danes smo priče paradoksa, da se v Nemčiji izvajajo svobodne volitve, medtem ko jih v svobodnem antifašističnemu Trstu ni in se tržaško ljudstvo odriva v opozicijo." Na svetega Bruna zaradi vremena najprej zapri vrata, saj nosi s seboj močan veter. V Opatiji se je na današnji dan leta 1936 rodila pevka in skladateljica zabavne glasbe Beti Jurkovič. V Opatiji je bil po zgledu San Rema prvi festival zabavne glasbe že leta 1958. Beti Jurkovič, ki je sodelovala tudi na festivalih Slovenske popevke na Bledu in kasneje v Ljubljani, je bila tedaj že slavna, plošče je snemala tudi za nemško založbo Polydor. Na Bledu je s Stanetom Mancinijem zapela prvo slovensko zmagovalno popevko Mandolina, sledile so še uspešnice Vozi me vlak v daljave, Jesenski dež ter Zvončki in trobentice, ki ji bomo sedaj prisluhnili:
V Svetinjah pri Ormožu se je na današnji dan leta 1896 rodil general, obrambni ataše in vohun Vladimir Vauhnik. Med prvo svetovno vojno je služil v 17-em pehotnem polku, zatem se je kot Maistrov borec boril za severno mejo na Koroškem. V Beogradu je končal generalštabno šolo, nato še Ecole de Guerre, kjer je bil sošolec Charlesa de Gaulla in Draže Mihajloviča. Kot vojaški ataše v Berlinu je leta 1941 jugoslovanski generalštab obvestil o načrtu napada zaradi državnega udara, zato so ga izgnali. Mihajlovič ga je leta 1944 postavil za poveljnika Jugoslovanske vojske za Slovenijo. Kraljeva vlada v begunstvu ga je povišala v brigadnega generala, vendar je pred nacisti pobegnil v Švico, leta 1948 je emigriral v Argentino, kjer je leta 1955 umrl. Za bitko na Somi so antantni zavezniki načrtovali 40 francoskih in 26 britanskih divizij, vendar so nemški napadi pri Verdunu terjali prerazporeditve. Francozi so kljub temu pripravili 20 divizij, Britanci pa 28. Bitka se je začela na današnji dan leta 1916 s celotedenskim nenehnim topniškim obstreljavanjem nemških položajev. Tovarne so dnevno izdelale 200 tisoč granat. Na današnji dan leta 1956 se je v Gibini pri Razkrižju rodila redovnica, psihologinja in terapevtka Vida Žabot. Po maturi je na Bledu opravila noviciat. Zatem je v Torinu študirala pedagogiko, v Rimu psihologijo. Med počitnicami v rodnem kraju se je leta 1993 uprla vsiljenemu verouku v hrvaščini in postala Slovenka leta. Leta 2001 je po 25-ih letih vrnila redovno obleko in se poklicno posvetila socialnemu delu. Ob predstavitvi knjižnega prvenca Križ na prsih je v Kopru povedala: Na današnji dan leta 1991 je bila Slovenija v središču evropske in svetovne pozornosti. Za našo radijsko postajo je z oblegane novinarske konference v Cankarjevem domu poročala Ida Kogej: Kresovanje ali Ivanovo ima častitljivo tradicijo, kar velja tudi za slovenske ljudske šege. Veliko teh obredov in verovanj nam bo razkrila Ava Curk: Na današnji dan leta 1906 se je v Parizu rodil čelist Pierre Fournier. Zaradi otroške paralize se je kot 9-leten deček moral odpovedati klavirju in se povsem predal violončelu. Po uspešnem debiju s pariškim orkestrom Edouard Colonne je začel nastopati na najbolj znanih evropskih odrih, od leta 1948 pa tudi ameriških. Prisluhnimo Pierru Fournieru v Saint-Saënsovem koncertu za violončelo in orkester. Mojstra je spremljal Pariški simfonični orkester pod taktirko Jeana Martinona