Iskanje
Tanja Prušnik je umetnica, slikarka, kuratorka, arhitektka, ki je že od leta 2019 prva ženska predsednica Doma umetnikov na Dunaju in je julija prejela zelo pomembno avstrijsko državno priznanje - Častni križ za znanost in umetnost, za svoje zasluge na področju umetnosti, povezovanja umetnikov v Avstriji in izven njenih meja v širšem mednarodnem prostoru. Tanja je Koroška Slovenka, njen dom je tudi Piran, s svojo umetnostjo in pogledom na svet pa presega okvire umetnosti, je družbeno sporočilna in jasna, njeno polje ustvarjalnosti je široko - je poseg v sliko, prostor, svetlobo, zvok in vedno znova poteka v ciklusih in serijah. Tako lažje gradi svoje zgodbe. In gradi rada - umetnost in odnose. Je ena redkih koroških Slovenk, ki se suvereno giblje med slovenskim in avstrijskim kulturnim prostorom. Kot predsednica avstrijskih likovnikov se je nedavno podpisala tudi pod javno protestno pismo ob grobem posegu avstrijske policije v delovanje protifašističnega tabora v Muzeju Peršman, lansko leto pa so desničarji uničili tudi eno njenih umetniških instalacij. Na pogovor jo je ob njenem bivanju v Piranu povabila Nataša Benčič.
V današnji otroški rubriki bomo govorili o politiki. Slišali bomo, kako otroci razumejo politiko, kaj po njihovem mnenju dela politik v službi in zakaj sploh rabimo politike.
Porabniki petih občin, ki se s pitno vodo oskrbujejo iz kraškega vodovoda, bodo po novem letu pili dražjo vodo. Svetniki občin Hrpelje-Kozina, Divača, Sežana, Komen in Miren-Kostanjevica imajo na dnevnem redu zadnjih sej v letošnjem letu tudi točko o zvišanju cen vodooskrbe ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Gre za šest odstotno zvišanje, ki je posledica različnih podražitev. Dozdaj so novi cenik potrdili svetniki v Sežani in včeraj v Divači. - V tednu boja proti korupciji so o integriteti razmišljali tudi študentje Univerze na Primorskem - Vučič je v Bruslju slišal: Srbija se mora dodatno uskladiti z zunanjo in varnostno politiko evropske unije - Občani petih kraško-brkinskih občin bodo po novem letu pili dražjo vodo - Poslovil se je Aleš Hadalin, Kraševec, ki je ljubil glasbe sveta
Humanitarno morsko misijo Global sumud flotilla, v kateri je proti Gazi plulo 50 jadrnic in motornih čolnov, je izraelska vojska pričakovano ustavila. Aretirali so 462 aktivistov iz 44 držav. Nekateri so že doma in poročajo o zlorabah, poniževanju, ki so jih doživeli v izraelskih zaporih. Vendar je njihovo sporočilo doseglo cilj. Poziv k dejavni solidarnosti s Palestino in obsodba nevzdržne pasivnosti mednarodne politike ob genocidu v Gazi sta sprožila močan čustven odziv v civilni družbi. Italijo je v petek ohromila splošna stavka z geslom: blokirajmo genocid. S shodom pred koprskim pristaniščem se je protestom pridružil Sindikat žerjavistov Luke Koper. Za prebivalce Gaze je pomen »sumud flotille« jasen: vse oči so bile znova uprte v Gazo in tudi če mednarodna politika ne ukrepa, niso sami, med drugim poudarja aktivistka Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev. V oddajo jo je povabila Lea Širok.
Državni varnostni aparat je odpovedal, je ob težavah na jugozahodu Slovenije priznal premier Robert Golob. Slovenija bo dobila nov zakon za učinkovitejše zagotavljanje varnosti, zaostrovanje kaznovalne politike in omejitve socialnih pomoči za ponavljajoče se prekrške in kazniva dejanja. Novi zakon se bo imenoval po pokojnem Novomeščanu Alešu Šutarju, je sinoči ob predstavitvi predlaganih ukrepov napovedal predsednik vlade Robert Golob. V oddaji tudi o teh temah: - Premirje v Gazi pred sesutjem: po uboju izraelskega vojaka novi napadi. - V podjetniškem inkubatorju Kozina so dozdaj oddali le en poslovni prostor. - Na štirih koprskih šolah program z nižjim izobrazbenim standardom.
V Portorožu bo danes vrh sredozemskih držav MED9, na katerem bodo voditelji razpravljali predvsem o konkurenčnosti evropskega gospodarstva in razmerah na Bližnjem vzhodu. O teh sta včeraj na Brdu pri Kranju govorila jordanski prestolonaslednik Al Husein bin Abdulah Drugi in premier Golob, ki je poudaril nujnost sprostitve človekoljubne pomoči iz Izraela v Gazo. Zaradi vrha MED9 bo v središču Portoroža spremenjen prometni režim. V oddaji še: - Vodilni predstavniki gospodarstva in politike bodo na vrhu na Brdu pri Kranju razpravljali o 10-letni viziji slovenskega gospodarstva. - V občini Renče-Vogrsko začeli s protipoplavno zaščito naselja Renče. - Slovenski kolesar Primož Roglič je zmagovalec dvodelne revialne preizkušnje v Andori.
Božičnica – ta čarobna beseda, ki decembra zveni skoraj tako lepo kot dopust ali sneg za božič. V Sloveniji bo letos prvič nekaj, kar je bilo doslej odvisno predvsem od dobre volje delodajalcev, postalo obvezno – vsak zaposleni naj bi prejel božičnico. Vlada je to predstavila kot način, da se ljudem povrne del truda in napora, ki ga vlagajo skozi leto, in da se okrepi kupna moč ob koncu leta, ko izdatki praviloma narastejo. A pustimo politiko ob strani – pogovor o božičnici je vedno tudi pogovor o tem, kako družba razume delo, nagrado in praznike. Božičnica ima v Sloveniji dolgo, a razmeroma neurejeno tradicijo. Nekatera podjetja jo redno izplačujejo, druga le v dobrih letih, tretja pa sploh ne. Za zaposlene je to vedno prijetno presenečenje, saj prinese nekaj dodatnega veselja pod novoletno jelko. Marsikdo jo porabi za darila, drugi za plačilo položnic, tretji pa jo skrbno spravi na varčevalni račun – ker se ve, da se januar vleče. Obvezna božičnica pa odpira tudi nova vprašanja: ali bo res pravična, ali bodo vsa podjetja zmogla ta dodatek izplačevati in ali bo višina enaka za vse? Kaj vam pomeni izplačilo božičnice – nagrada za trud, pomoč pri prazničnih stroških ali le dodatek k vašemu družinskemu proračunu?
Desetič so se v Zgornji Pivki poklonili skladatelju, pesniku, dramatiku, politiku in časnikarju Miroslavu Vilharju s pohodom iz Zagorja do gradu Kalc. Glavnino priprav je opravil Študijski krožek naravna in kulturna dediščina z Marjeto Marinčič, tudi z razstavama in ob podpori Hiše kulture z Mojco Grmek ter Zavodom za turizem Pivka Jano Gržinič. Kulturniki so pripravili program v Knežaku in pri gradu Kalc, pohodniki pa uživali ob misli na velikega rojaka, v druženju in lepem vremenu.
Vrsta srečanj in pogovorov naj bi prinesla pot iz zagate, v katero se je spravila politika, najprej z odločitvijo o razpisu posvetovalnega referenduma o obrambnih stroških, potem pa še z napovedjo predsednika vlade Roberta Goloba o posvetovalnem referendumu o članstvu v Natu. O pravnih dilemah se namerava premier pogovoriti z ustavnimi pravniki, sledila bo odločitev Svobode, kako naprej, nato bo predsednik vlade o vsem seznanil koalicijske partnerje, sledil bo še sestanek predsednikov vseh parlamentarnih strank. V oddaji tudi o tem: - Bolniki poleti še težje dostopajo do Ortopedske bolnišnice Valdoltra. - Svet delavcev Luke Koper še ni izbral kandidatov za nove nadzornike. - V občini Ilirska Bistrica načrtujejo polovico občinskega ozemlja spremeniti v regijski park Snežnik.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je kot ključno sporočilo foruma poudarila poziv voditeljem, naj se zavedajo odgovornosti, spodobnosti in temeljnih vrednot, na katerih svojo politiko gradi tudi Slovenija. V oddaji tudi o tem: -EZTS bo objavil že tretji razpis iz sklada za male projekte GO!2025 v višini milijon evrov. -Izolski stadion kmalu z novo umetno travo. -Močan naliv je sinoči v Trstu povzročal številne težave. -Slovenski košarkarji so se uvrstili v osmmino finala evropskega prvenstva.
Tjaša Škamperle se bo pogovarjala z Elen Batista Štader, novinarko na televiziji RC Koper, ki je bila prej več let voditeljica TV Dnevnika v Ljubljani. Slišali bomo tudi druge kolegice in kolege s televizije, ki nam bodo orisali njihov trenutni položaj.
Danes mineva 100 let od rojstva Cirila Zlobca, priljubljenega Primorca, pesnika, publicista, prevajalca in politika. Njegova dediščina je predvsem izjemen pesniški opus, ki je nastajal več kot 70 let in ga beremo v več kot 30 pesniških zbirkah. Nekoč je zapisal: »Moja poezija je v določenem smislu moj intimni, notranji življenjepis«. Izpiše se kot pot od mladostnega iskanja samega sebe do »zrele metafore življenja samega«. Kot je sam povedal večkrat, je bila zanj ljubezen edino absolutno, pri čemer je »ljubezen dvoedina« ne samo skovanka, s katero se je proslavil, ampak tudi pomensko ena najbolj izvirnih metafor. Danes se Cirilu Zlobcu poklanjamo s ponovitvijo oddaje, ki nosi naslov po eni njegovih pesmi »Svetlo sonce in tema«. V njej sta strnjena njegova življenjska in pesniška pot, od njegovega kraškega doma v Ponikvah in težke mladosti pod fašizmom do angažiranega vstopanja v skupnost, ki jo pomenita narod in država. Posneli smo jo ob njegovi 85-letnici; pripravila jo je Neva Zajc, režiral Samo Milavec. Zlobčevo poezijo je bral Pavle Ravnohrib.
