Iskanje
V današnji otroški rubriki bomo govorili o politiki. Slišali bomo, kako otroci razumejo politiko, kaj po njihovem mnenju dela politik v službi in zakaj sploh rabimo politike.
Sanacijo zaradi plazenja poškodovanih objektov na Grahovem ob Bači bo sofinancirala država. Plaz, ki že od 60-ih let prejšnjega stoletja ogroža hiše v vasi, sanirajo od leta 2017, zanjo pa so doslej namenili okoli 8 milijonov evrov. Poškodovanih je več kot 30 stavb. Pristojne službe so krajanom včeraj predstavile nadaljnje faze sanacije. V oddaji tudi o tem: - Vlada bo že letos za obrambno in varnostno politiko namenila dva odstotka BDP. - Občina Komen uvedla subvencijo cene dnevne oskrbe v Hiši dobre volje. - S koncertom okteta hornistov so sinoči odprli novi prostor umetnosti v Rafutskem parku v Novi Gorici. - Portorož gosti zaključek košarkarskega prvenstva v kategoriji U14.
Evropska unija je napovedala povračilne ukrepe. Medtem ko Združene države uvajajo pristojbine, vredne 28 milijard dolarjev, se mi odzivamo z nasprotnimi, vrednimi 26 milijard evrov, je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je ukrepe zato označila za močne, a sorazmerne. - V parlementu storjen korak do ukinitve evidentiranja odmora za malico. - Kulturni domovi v Sloveniji so nemalokrat prezrti pri odločevalcih kulturnih politik. - Evropska prestolnica kulture spodbudila koncert Operni junaki goriških salonov. - Nogometaši Primorja bodo v Ajdovščini gostili Mariborčane.
Carine za uvoz iz Kitajske skupaj z že predhodno uveljavljenimi po novem znašajo kar 104 odstotke. Za Evropsko unijo je stopnja dodatnih carin po novem 20-odstotna. V Evropski komisiji, ki je pristojna za evropsko trgovinsko politiko, ves čas poudarjajo, da si ne želijo carin in so zato pripravljeni na pogajanja z Washingtonom. Hkrati pa v Bruslju ponavljajo, da je Evropa pripravljeni ukrepati. Tako naj bi danes sprejeli povračilne ukrepe zaradi ameriških carin na jeklo in aluminij. V oddaji tudi o tem: - Vlada in sindikati o vprašanjih po uveljavitvi prenovljenega plačnega sistema. - Z razglasitvijo zadružnega doma v Komnu za kulturni spomenik lokalnega pomena lažje do državnih sredstev. - Po vsej Sloveniji poteka maraton nadzora hitrosti.
Aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper je Upravi RTV, Svetu delavcev in Svetu RTV poslal odziv na nedavno sprejete sklepe z možnimi ukrepi, ki bi med drugim močno prizadeli oba regionalna centra. Spoštovani, z ogorčenjem spremljamo informacije, ki smo jih, še preden so nas z njimi uspeli uradno seznaniti naši nadrejeni, prebrali v drugih medijih in družabnih omrežjih, kar se nam zdi nesprejemljivo. Medtem ko v čestitki Uprave RTV Slovenija ob prvomajskih praznikih beremo, kako se nam »iskreno zahvaljuje za vsakodnevno delo, strokovnost, odgovornost in predanost, s katerimi skupaj uresničujemo poslanstvo javnega medija /…/ in da v času nenehnih sprememb in številnih izzivov ohranjamo tisto, kar nas povezuje: zavezanost javnosti, kakovosti in skupnemu dobremu«, v nasprotju s tem prebiramo sklepe »za zajezitev stroškov poslovanja«, med katerimi je le eden od najbolj skrajnih pošiljanje zaposlenih na čakanje na delo. Sklepe so 25. aprila 2025 podpisali predsednica uprave Natalija Gorščak, člana uprave Nevenka Črnko in Luka Rupnik ter delavski direktor Franci Pavšer. Navedeno razumemo kot nadaljevanje dejavnosti, ki so jih napovedali že sprejeti sklepi o predložitvi izračunov finančnih in kadrovskih učinkov ob, med drugim, ukinitvi informativnega programa drugega programa TVS, Radia Si, regionalnega programa radia in televizije Koper ter regionalnega programa radia in televizije Maribor, ki so bili sprejeti konec leta 2023. Zakaj bi sicer »sezname obveznih vsebin« morali pripravljati le v določenih enotah, med njimi regionalnih centrih? Dogajanje presega organizacijsko vprašanje. V trenutku, ko se odredi pripravo seznama delavcev, ki bi jih s 1. 6. lahko dali na čakanje na delo, gre za eksistencialno vprašanje. Naj ob tem naprej izpostavimo, da stavkovni sporazum s sindikati iz maja 2024 Upravo RTV Slovenija med drugim zavezuje, da delavske predstavnike vključi v pogajanja z ustanoviteljem glede stabilnega in primernega financiranja RTV Slovenija ter da si prizadeva za ohranitev delovnih mest in nadomeščanje zaposlenih, ki se upokojujejo. Hkrati naj bi uprava s sindikati sklenila dogovor o kadrovski in razvojni politiki za prihodnji dve leti. S sklepi, kot je zadnji, uprava krši omenjeni sporazum. Prav zato je najmanj, kar bi pričakovali, dialog z zaposlenimi že v času oblikovanja in priprave ukrepov. Zahtevamo jasne odgovore in vizijo: naj uprava jasno pove, ali s kadrovskim in finančnim izčrpavanjem že udejanja namero po ukinitvi regionalnih centrov oz. programov. Ob imenovanju je predsednica uprave posebej poudarila transparentnost komuniciranja in povezovanje. Tega ne uresničuje. Nedopustno je, da se pripravlja ukrepe na plečih zaposlenih, ki o tem pred sprejemanjem tako pomembnih odločitev niso niti obveščeni. Zgoraj navedeni sklepi so bili sprejeti in podpisani v petek, 25. aprila popoldan, tik pred prvomajskimi prazniki z navodilom, naj bo gradivo pripravljeno do 5. maja. Težko verjamemo, da gre za naključje. Nasprotno, sprašujemo se, ali je to strategija, da se zaposleni ne bi mogli pripraviti in odzvati na sprejete sklepe. Dovolj zgovorna je bila izjava predsednice uprave za naš program, da je »do Ljubljane le ura in 10 minut z avtom«, izrečena marca. Delavski direktor je na izredni seji sveta delavcev dal vedeti, da je reorganizacija potrebna in da je nekje treba začeti. Torej lahko sklepamo, da so načrti že napisani? Zakaj so prav regionalna centra in še nekaj drugih enot tisti, ki so vedno prvi na udaru, ko je treba nekaj prihraniti? RTV center Koper je finančno in kadrovsko podhranjen. To se sistemsko dela že veliko let z nenadomeščanjem upokojevanj, zmanjševanjem denarja za variabilne stroške in drugimi ukrepi. Varčevanje v regionalnih centrih bi tako imelo najmanjši učinek, kar so in še bodo pokazali otipljivi podatki. Bi pa zato škoda bila največja. Je bil nabor varčevanja pripravljen skrbno? Ali res ni drugih virov, iz katerih bi (učinkoviteje) črpali prihranek? Prepričani smo, da so in zanje pristojni vedo, le interesa za to ni. Na to kaže tudi vznikanje novih projektov, za katere nikakor ne moremo razumeti, da so nujna vsebina. Še bolj je nerazumljivo, da se zanje (dobro) plačuje zunanje izvajalce, medtem ko bi redno zaposlene pošiljali na čakanje na delo. Jasno je, da uprava znova podcenjuje moč regionalnih centrov. Svetovni trend so lokalne zgodbe, regionalna problematika, poročanje o dogodkih ljudi za ljudi, ki so kljub geografski oddaljenosti od centrov enakovredni, če ne še pomembnejši. S centralizacijo (in ne integracijo, kot jo zavajajoče poimenuje uprava), bodo regije izgubile svoj prostor, glas, besedo. Ustvarjalci programa Radia Koper s pripravljenimi vsebinami bogatimo vse programe Radia Slovenija. Izmenjava naših vsebin je že zdaj vsakodnevna praksa. Je kdo upošteval obseg (čezmejnega) prostora, ki ga dosežejo naši mikrofoni? Se kdo zaveda, koliko programskih vsebin pridobijo informativne in druge oddaje prvega, drugega in tretjega programa Radia Slovenija? Samo lani smo za ostale programe pripravili več kot tisoč informativnih prispevkov, pripravljamo tudi vsebine za dnevni program, soustvarjamo oddaje Sotočja, Od setve do žetve, Lokalni junak, Lokalni čas, Nočni obisk, Studio ob 17h in številne druge, oddajo Morje in mi premierno objavljajo na prvem programu. Vsak dan več kot polovico naših prispevkov objavijo tudi na drugih programih. Z zmanjšanjem števila zaposlenih bo tudi teh vsebin manj. Kdo bo zagotavljal enakopravno obveščenost javnosti od zgornjega Posočja preko cele Primorske do Slovencev v Italiji in na Hrvaškem? Kako si uprava predstavlja izvajanje poslanstva javnega medija, ki je nenazadnje zakonsko določeno, v prihodnje? Kako bo RTV iz centra kakovostno in verodostojno zagotavljal obveščanje v našem geografskem, kulturnem in čezmejnem prostoru? Upravičeno dvomimo v dobre namene te uprave. Ukinjati (ali postopno ugašati) RTV center Koper pomeni, da se je pripravljena odpovedati primorskim in zamejskim poslušalcem. Ti ne bodo preklopili na Radio Slovenija, temveč na druge regionalne in lokalne postaje. Če je razlog za sprejete sklepe in morebitne ukrepe to, da RTV Slovenija od ustanovitelja ni prejela predvidenega denarja, nas zanima, zakaj je uprava svetu lani predlagala PPN, ki je ta sredstva predpostavljal? In zakaj je svet PPN potrdil? Ali je uprava storila vse, da bi RTV Slovenija denar dobila? V okviru regionalnega centra je pomembno poudariti tudi vlogo italijanskih programov, ki že desetletja predstavljajo kanal stika in dialoga med jezikovnimi manjšinami ter med državama Italijo in Slovenijo, pri čemer ustvarjajo kakovostne informativne in programske vsebine. Vprašanj in pomislekov imamo še veliko, zato predlagamo srečanje z vodstvom Radia Slovenija in RTV Slovenija. Aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper s podporo redakcij programov Radia Capodistria in Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS
V Domu knjige v Kopru so nedavno predstavili knjigo DEPRA. Njen avtor je priznani novinar Hrvaške radio televizije, Aeksandar Stanković. Za depresijo je zbolel kmalu po rojstvu hčerke, v avtobiografski knjigi pripoveduje kako se je soočal z boleznijo na začetku in kako živi z njo zdaj, ko je že njegova dolgoletna znanka. Stankovića - izjemnega novinarja, ki je po izobrazbi pravnik, tudi Slovenci dobro poznamo po njegovi dolgoletni oddaji "Nedjeljom u 2 " v kateri je bila dolgo ena glavnih tem tudi politika. Te zdaj ni več, v njegovo dobro in dobro gledalcev, duhovito pove izjemni sogovornik, ki se kljub temu, da je zaradi narave dela znan prav vsem, ni bal spregovoriti o bolezni, ki jo je treba zdraviti in se z njo na tak način da tudi dobro sobivati. V najhujši fazi bolezni je tri mesece čakal, da mu bo morda 15 minut bolje, zdaj je že dolgo drugače in tako hudo kot na začetku ni bilo nikoli več. Aleksandar Stanković se je s svojo zgodbo izpostavil in poiskal pomoč za depresijo. Za oboje je potreben pogum. Doslej je izdal že tri pesniške zbirke, knjigo Sto faca i Aca, posnel mnoge epizode potopisa z motorjem Vjetar u kosi, svojo oddajo Nedjeljom u 2 pa vodi že 24 let. Pisanje knjige, ki povezuje v eno poezijo in prozo, je bilo tudi zanj svojevrstna terapija, v pomoč pa je tudi mnogim ljudem, ki se jih je depresija dotaknila. Z avtorjem knjige se pogovarja Nataša Benčič.
Pred jutrišnjim izrednim vrhom Evropske unije bo danes pri predsedniku vlade Robertu Golobu potekal pripravljalni sestanek o tem, ali bo naša država namenila bistveno več sredstev za obrambo. Evropska komisija napoveduje, da naj bi države članice za okrepitev varnosti in obrambe iz 150 milijard evrov težkega sklada lahko črpale sredstva za skupna naročila. Se slovensko gospodarstvo na to že pripravlja? V oddaji tudi o tem: - Trump v prvem nagovoru kongresa zagovarjal svojo politiko do Ukrajine. - Čezmejni sejem zaposlitveno- kariernih priložnosti v Kopru- stičišče ponudbe in povpraševanja na trgu dela. - Otroci iz Nove Gorice in Gorice bodo spoznavali arhitekturo sosedov.
Tjaša Škamperle se bo pogovarjala z Elen Batista Štader, novinarko na televiziji RC Koper, ki je bila prej več let voditeljica TV Dnevnika v Ljubljani. Slišali bomo tudi druge kolegice in kolege s televizije, ki nam bodo orisali njihov trenutni položaj.
Poezija mu je pomenila vse. Kot je sam poudarjal, se v poeziji izraža najvišje bistvo človeka. Edvard Kocbek je bil tudi filozof, mislec, politik, oster družbeni kritik. Ker se nikoli ni odpovedal svojim idealom krščanskega socialista, je bil potisnjen v osamo. Družba je okrog njega zgradila zid tišine. Ostal mu je prostor ustvarjalnosti. Znani so njegovi dnevniški zapisi, impozanten je njegov opus poezije. Ob 120-letnici Kocbekovega rojstva je izšel izbor pesmi z naslovom Med zemljo in nebom, ki zapuščino enega najboljših slovenskih pesnikov po Prešernu predaja mladim generacijam in novim branjem. Na predstavitvi knjige v okviru pogovorov o branju koprskega Kulturnega kluba je bila Lea Širok.
Prizadevanja za ohranjanje narave ne dajejo želenih rezultatov. Kljub ambicioznim politikam, se biotska raznovrstnost še naprej zmanjšuje. Na kontinentin in v oceanih. Odtisi naših škodljivih dejavnosti – mikroplastika - so dosegli celo Antarktiko. Zakaj zeleni ukrepi ne delujejo? Kaj so glavni vzroki za propadanje narave? In kako spodbuditi nujno preobrazbo našega delovanja? Nekaj ključnih odgovorov ponuja zadnje, dejansko prelomno poročilo Medvladnega odbora za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve. Med znanstveniki iz 42 držav, ki so ga pripravljali, je tudi dr. Jerneja Penca iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
Robert Golob je drugi politik iz Primorske oz. Goriške, ki bo v državi zasedel najvišji položaj. Tako visok rezultat, ki ga je včeraj prejelo njegovo Gibanje Svoboda, pripisuje dejstvu, da so ljudje siti strankokracije. Zato je sam že pred volitvami napovedal nov družbeni dogovor. Ta v politiko vključuje civilno družbo, pa tudi stranke, ki so izpadle iz parlamenta, vendar imajo dobre programe in strokovnjake s posameznih področij. Nataši Uršič je tudi povedal, kako namerava sodelovati z Janezom Janšo.
Dan prej je 26. junij 1991, ko se je po prepričanju Primorcev, pričevanjih in dejstvih, zabeleženih v neštetih dokumentih, začela osamosvojitvena vojna. Medtem ko so se v prestolnici pripravljali na slovesno razglasitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije, so bili na Primorskem na cestah proti mejnim prehodom že tanki jugoslovanske vojske in padel je tudi prvi strel. Barbara Kampos je zbrala pričevanja takratnega inšpektorja za mejne zadeve in tujce Fabia Steffeta, takratnega komandirja postaje milice v Pivki Vojka Otoničarja in novinarja, ki je med prvimi poročal o odhodu tankov iz vojašnic v Pivki in Ilirski Bistrici, Toma Šajna.
