Iskanje
V okviru priprave novega nacionalnega stanovanjskega programa je bil včeraj v Kopru regijski posvet o stanovanjskih potrebah Obalno-kraške regije. Udeležba je bila skromna, organizatorji pa so lahko slišali, s kakšnimi stanovanjskimi težavami se srečujejo mladi ljudje in kakšne so izkušnje z delovanjem stanovanjske kooperative v Brkinih. V oddaji tudi o tem: -Rusija bo začasno ustavila napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. -Kobariški svetniki v šestem poskusu potrdili letošnji proračun, za prihodnje leto še ne. -Zavod za zdravstveno zavarovanje bo v Zdravstvenem domu Koper sprožil izredni nadzor. -Partnerstvo za kraško suhozidno gradnjo obeležuje letos 10 let delovanja. -Ali so arheologi odkrili prve materialne sledove znamenite bitke pri Mrzli reki?
Cimos namerava odpustiti 175 delavcev, največ v Senožečah, kar 112. Predlagani program je nestrokoven in v nasprotju z zakonodajo, ocenjujejo v sindikatu Skei. Vodstvu med drugim očitajo, da o selitvi proizvodnje v Kikindo in Gradačac ni obvestilo sveta delavcev, da je invalidne osebe prezaposlovalo pri drugih delodajalcih. V oddaji tudi o tem: -V Bovcu razburja rušenje še zadnjih stolpov in obzidja nekdanje vojašnice. -Širitev optičnega omrežja v občini Renče-Vogrsko vzbuja veselje in žalost. -Mikroplastika postaja iz dneva v dan večji problem.
Predstavniki ministrstva za zdravje bodo danes z vodstvom zdravstvenega doma Tolmin govorili o pomanjkanju zdravnikov, zaradi česar ustanovi grozi kolaps nujne medicinske pomoči. Šestim od 14-ih zunanjih zdravnikom, ki jo izvajajo, je inšpekcija zaradi zakonske razmejitve javnega in zasebnega zdravstva izdala opozorila pred prepovedjo opravljanja dejavnosti. Cimos namerava odpustiti 175 delavcev. Vodstvo podjetja je sklicalo posvet, ki pa se je zaradi neupoštevanja vseh postopkov pri pripravi seznama presežnih delavcev končal že po dobre pol ure. V oddaji tudi o tem: - V Gazi je ena od najbolj krvavih noči po začetku premirja med Izraelom in Hamasom. - V Sežani želijo okrepiti identiteto Kosovelovega mesta. - Boks naj bi bil tudi na olimpijskih igrah v Los Angelesu še naprej del programa.
»Oja, nina nejna, Istra čarovniška, imej me rada«, je kitica iz pesmi Istra pesnika, pisatelja, dramatika in prevajalca Franja Frančiča, prejemnika nagrade Alojza Kocjančiča za leto 2024. Frančič je veliko svojih družbeno-kritičnih in osebno-izpovednih del posvetil Istri. V njih portretira urbano življenje, istrsko lirično krajino in Istrane z družbenega roba. Predsednik komisije za Kocjančičevo nagrado in književnik Edelman Jurinčič je ob slovesni podelitvi že 18. Kocjančičeve nagrade izpostavil, da je Frančič v svojih delih vstopil v istrski svet in ga začutil podobno kot pisatelj Marjan Tomšič. Ogledali smo si skupinsko razstavo Mi smo solinarji v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Tri avtorje, Slovenca Matjaža Lužnika, Francoza Vianneya Lefebvra in Mehičana Francisca Betanzosa družijo strast in ljubezen do umetniškega izražanja, solinarsko delo z večstoletno tradicijo in prijateljstvo. Na Festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani tudi »Film Izrael in Palestina na švedski tv«, v katerem znani švedski dokumentarist Göran Hugo Olsson prikaže ključne dogodke vzpostavitve izraelske države in vse večje militarizacije družbe na eni strani, ter palestinskega boja za neodvisnost na drugi strani.
V oddaji se najprej odpravljamo na čezmejni sever Primorske. Kulturno društvo Ivan Trinko je namreč letos izdalo že 65. Trinkov koledar, publikacijo, ki povezuje Slovence z obeh strani meje. V uvodniku se predsednica društva Iole Namor sprašuje, ali je Benečija še prostor za mladega izobraženega človeka. Trinkov koledar in Planinsko družino Benečija so nedavno predstavili v Kobaridu na tradicionalni prireditvi »Benečija v skupnem slovenskem kulturnem prostoru«. V oddaji še: - Umetnost bi morala biti tako nujna kot hrana ali pijača - nekaj, brez česar ne moreš, saj predstavlja stik s humanostjo, s tistim, kar nas dela ljudi, poudarja ena najvidnejših slovenskih pesnic Anja Zag Golob. V koprski knjigarni Libris je predstavila svoj prozni prvenec Poskus vsakdanjosti. - Predstavljamo razstavo Težko je satire ne risati striparja in ilustratorja Cirila Horjaka v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju. Avtor razstave, lanski nagrajenec Prešernovega sklada, med drugim pove, kako bi narisal Donalda Trumpa. Glasbeno ogrlico je nanizal Armando Šturman. Posvetil jo je rojstnemu dnevu Kurta Cobaina, bržčas še zadnje prave ikone rokenrola.
Ajdovska občina je objavila novo javno naročilo za sanacijo puščajoče strehe na podružnični šoli v Lokavcu. Najbolj sta na udaru dve učilnici v mansardi objekta. Občina je že junija lani objavila javno naročilo, a se nanj ni prijavil noben izvajalec, je povedal strokovni sodelavec za investicije Tomaž Jakin. Upa, da bo tokrat drugače, saj bodo imeli ponudniki več časa za pripravo in samo izvedbo sanacije v času poletnih počitnic. V oddaji še: - V Novi Gorici so pripravili zgodovinski posvet o tigrovcu Ferdu Kravanji. - V Krajinskem parku Strunjan se soočajo z velikim številom divjih prašičev. - Gledališče Koper bo leto začelo s predstavo za otroke v italijanščini.
Monald Koprski, Peter Pavel Vergerij starejši, Andreas Divus, Peter Pavel Vergerij mlajši in Santorio Santorio je pet izjemnih osebnosti, ki jim je Osrednja knjižnica Srečka Vilharja ob praznovanju 1500-letnice ustanovitve Kopra namenila posvet "Koprčani, ki so spremenili svet". Njihove ideje in vpliv namreč segajo onkraj meja njihovega časa in prostora.
Živimo v varnem okolju, je bilo slišati na nedavnem posvetu o uporabi obrambnih sprejev, ki ga je na pobudo študentov pripravil Študentski svet univerze na Primorskem. Percepcija varnosti je kljub temu pri posameznikih različna. V teh zimskih dneh, ko se zgodaj stemni, se zato lahko nekdo, ki hodi sam po ulicah ali manj obljudenih poteh in ima s seboj t.i. solzivec ali poprov sprej, počuti bistveno bolj varen ali varna. O tem, kdo lahko poseduje spreje, kakšne poznamo, kje jih nabaviti, če se za to odločimo, kako ravnati ob zastrupitvi s solzivcem, smo se v tokratni svetovalni oddaji pogovoarjali s predstavnikoma Policije in Univerze na Primorskem, Damjanom Severjem in dr. Janezom Mekincem.
Družba je v prvih devetih mesecih letošnjega leta 2024 ustvarila nekaj manj kot 243 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je nekoliko več kot v istem lanskem obdobju. Za 4 odstotke je povečala tudi čisti dobiček - ta je bil nekaj manj kot 50 milijonov evrov. V oddaji tudi o tem: - V Portorožu nadaljujejo z urejanjem obale pred Domom vodnih športov. - Projekt Obogatene resničnosti bo pomagal pri spoznavanju zgodovine na Goriškem. - Posvet o uporabi obrambnih sprejev: živimo v varni državi.
Podnebnih sprememb nismo uspeli preprečiti. Zadnje izjemne količine padavin v Španiji, kjer je v poplavah umrlo več kot dvesto ljudi, znova dokazujejo, da bodo dogodki, povezani s podnebno krizo vse bolj ekstremni. Njihove posledice lahko le še omilimo, se nanje prilagodimo. S konkretnimi ukrepi. Tudi vzdolž slovenske obale. Po najbolj pesimističnih napovedih bi morje ob višji plimi v prihodnjih desetletjih lahko poplavilo več kot 1200 hektarjev obalnih površin in ogrozilo dobrih tri tisoč osemsto prebivalcev. Koper in Izola bi do konca stoletja znova postala otoka. Strokovnjaki predlagajo številne ukrepe za postopno prilagajanje naše obale na dvig morske gladine. Prvič so jih javno predstavili na nedavnem posvetu Fakultete za pomorstvo in promet.
V jutranjem kvizu smo se tokrat posvetli jeseni? Spraševali smo se, koliko vitamina C ima kostanj, kdaj lahko opazujemo Leonide na nebu in kaj se dogaja z ravnjo klorofila v listih v tem času. Veliko klicateljev se je zvrstilo, med rubriko smo se veliko nasmejali, a najslajše se je smejala Irena, ki je z nekaj pomoči uspešno rešila izzive tokratnega kviza.
Rad bi povedal … je moto praznovanja častitljive 80. obletnice Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine. Slovenska pesem je zadonela med slovenskimi fanti, vojnimi ujetniki angloameriških sil, ki so jih nameščali po taboriščih severne Afrike, Sicilije in Sardinije ter jih nato združevali v veliko taborišče Gravina, dobrih 60 km od Barija, od koder so potem v prekomorskih brigadah nadaljevali vojno na jugoslovanskih tleh. Ker je bilo med njimi veliko cerkvenih pevcev, organistov in drugih godbenikov, so se sčasoma organizirali in načrtno študirali slovenske pesmi. Junija 1944 je zbor prevzel skladatelj Rado Simoniti. Zdajšnji dirigent zbora, skladatelje Andrej Makor je pevcem posvetil novo partituro na besedilo Srečka Kosovela Rad bi povedal … Skladba je z mnogimi drugimi, spetimi v skrbno pripravljen koncertni spored zadonela na slavnostnem koncertu 27. oktobra v cerkvi Marije tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi.
