Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radijski kviz smo tokrat obarvali s šolsko tematiko. Kaj ne, ko pa je prvi september pred vrati. V tokratnem kvizu se je preizkusilo kar nekaj tekmovalcev, a le Radici je uspelo priti do konca. Tekmovalcem se je najbolj zatikalo pri vprašanju jezika, v katerem se izvaja pouk na nekaterih območjih Slovenije? Bi se zataknilo tudi vam? 1. Prva javna šola na Slovenskem je bila ustanovljena v 18. stoletju. DA / NE 2. Slovenski maturanti vsako leto sodelujejo v največjem sinhronem plesnem dogodku na svetu. DA / NE 3. Slovenija je ena izmed redkih evropskih držav, kjer je pouk v javnih šolah brezplačen. DA / NE 4. Slovenija je država, kjer se osnovnošolski pouk izvaja izključno v slovenskem jeziku. DA / NE 5. : Prvi slovenski učbenik je napisal Primož Trubar. DA / NE
V številnih krajih danes sanirajo posledice včerajšnjega neurja. V Povirju, Padni, Novi Vasi so začasno prekrili strehe že včeraj, prav tako na osnovni šoli Šmarje. Tam je od jutra tudi ekipa celotne šole, ki pomaga v okolici šole. Tjaša Škamperle je bila zjutraj v Šmarjah in se pogovarjala z ravnateljem Simonom Dražičem
Gambija je dežela nasmejanih ljudi. Slednje o tej afriški deželi potrjuje tudi učiteljica Martina Maršič, ki jo je v zadnjih letih obiskala že sedemkrat. Prva pot je bila v okviru prostovoljskega programa pomoči pri izobraževanju otrok. Od takrat ji je najmanjša država celinske Afrike, v kateri poleg uradne angleščine govorijo več lokalnih jezikov, zlezla pod kožo. Marsikateri otroci v Gambiji si želijo, da bi lahko obiskovali šolo. K pouku se namreč vključijo ko in če lahko. Martino Maršič smo obiskali na šoli v Marezigah, kjer poučuje razredni pouk.
Američani poznajo izraz »soccer mom«. To je mama, ki veliko časa preživi tako, da svoje otroke vozi na različne dejavnosti, kot so glasbeni pouk, šport itd. Pogosto se te obšolske dejavnosti časovno prepletajo in zahtevajo pravo strategijo pri organizaciji prevozov. Dokler zadeve ostajajo pri prevažanju otrok, ni nič narobe, a ko se jim pridružijo prevelika pričakovanja staršev, pretirana navijaška vznesenost in želja po tem, da bo malček najboljši, dobimo »fuzbal atije in mamice.« Časnik Večer je veliko pisal o nogometni tekmi dečkov, na kateri so očetje in mame teh otrok zganjali pravi vik in krik ter se drli na trenerje in sodnike. Tako nešportno vedenje se prenaša na otroke. Niso vsi Messiji, Ronaldi, Dončiči, Gadžijevi, Urnauti; statistika pravi, da ima le majhen delež otrok genetske predispozicije za doseganje presežnih rezultatov. Neprimerno vedenje in prevelika pričakovanja staršev pa niso prisotna samo v športu. Se vam zdi, da starši danes od svojih otrok zahtevajo preveč? Prisluhnite anketi in Elviri, Magdi, Dragici ter Filipu, ki so na poklicali v živo!
V Umagu so v teh dneh zaključili z dopolnilnim poukom slovenskega jezika. Letos je potekal v dveh skupinah in sicer za mlajše, ki nameravajo nadaljevati šolanje v Sloveniji in za odrasle, ki se slovenščine učijo bodisi zaradi dela bodisi iz preproste želje po znanju našega jezika. Na slovesni podelitvi potrdil o uspešnem zaključku pouka je bila Barbara Kampos.
V tokratni rubriki Primorski glasbeni talenti vam poskušamo približati pouk na daljavo na nekaterih primorskih glasbenih šolah. Tudi te se namreč zaradi pandemije koronavirusa že skoraj dva meseca soočajo s poukom od doma, v obeh slovenskih glasbenih šolah v Italiji pa je to obdobje še daljše. Naši gostje so ravnatelji, učitelji in učenci glasbenih šol iz Postojne, Tolmina, Nove Gorice, Sežane in Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica. V nadaljevanju oddaje pa o obdobju zatišja koncertnega udejstvovanja pripovedujejo nekateri organizatorji revije Primorska poje, ki se letos ni do konca izpela, in pa primorski glasbeniki, ki svojo kariero nadaljujejo v tujini. Naši sogovorniki so violinistka Veronika Brecelj, ter pianista Aleksander Gadžijev in Petra Peršolja.
V večini slovenskih kulturnih društvih na Hrvaškem so v teh dneh podelili spričevala udeležencem dopolnilnega pouka slovenskega jezika. V Umagu se je pred časom sestal Odbor za razvoj slovenskega jezika na Hrvaškem, na katerem so sprejeli pomembne smernice za učenje slovenščine na območju Umaga, Novigrada in Buj.
Učenci in dijaki počasi že odštevajo dneve do božično-novoletnih počitnic, ki se začnejo 25. decembra. Danes pogosto slišimo tožbe o tem, da so otroci v šoli preobremenjeni. V današnji rubriki None in nonoti bomo obujali spomine na pouk v časih, ko smo živeli drugače. V domu upokojencev Nova Gorica je 86-letno Ano Gerič iz Dobrovega obiskala Mateja Grebenjak.
V prvem delu oddaje vam tudi tokrat v poslušanje ponujamo prispevke o aktualnem glasbenem dogajanju: Pihalni orkester Komen pod vodstvom Matije Tavčarja je osvojil prvo nagrado na mednarodnem festivalu MID Europe v avstrijskem Schladmingu, s koncertom Symphonic gala pod vodstvom španskega dirigenta F. J. Gutierreza Juana se je v Bovcu zaključil 13. orkesterkamp, 13-letna violinistka Moria Petra Cauzzo se predstavlja na zaključnem koncertu letošnjih 40. Piranskih glasbenih večerov, na Poletni sceni v Novi Gorici se predstavlja skupina Classico, na Vinil večerih na gradu Kromberk v Novi Gorici zbirajo gradivo za publikacijo o 70-letni zgodovini popularne glasbe na Goriškem, čezmejni festival Blue notte tudi v Šempetru pri Gorici in v Novi Gorici. Drugi del oddaje pa tokrat namenjamo posnetkom uspešnih primorskih zborovskih sestavov na letošnji 26. reviji otroških in mladinskih zborov v Zagorju ob Savi.
V poletnih mesecih smo zbirali avanture naših poslušalcev. Od izgubljenih čelad, naključnih srečanj z daljnimi sorodniki, igranju nogometa na Maldivih, srečanja s slonom na prometni cesti ... Skupaj s podjetjem MEGABON smo trem podarili lepe nagrade. V žrebanju je imel največ sreče Goran, ki nam je pripovedoval o svoji avanturi z lošinjskim macaklinom: "Kot darilo za rojstni dan so mi letos prijatelji organizirali počitnice na Lošinju. Šlo nas je pet, z enim avtom. S seboj smo vzeli tudi napihljiv sup, ki pa je žal na plaži kampa Čikat ob glasnem poku spustil dušo. Sup sem po kopanju naslonil na zidek in se ulegel pod borovce, kjer sem zaspal. Slišal sem nek čuden zvok, kot da otrok v moji bližini spušča balonček. Nakar je počilo, kot strel iz pištole. Skočili smo pokonci. Počil je sup. Ko se je šok polegel, sem šel pogledat, kaj se je zgodilo. Sup je počil po šivu in se spraznil. Zvil in pospravil sem ga v torbo in ga pospravil v avto. Ob prihodu v Slovenijo sem se dogovoril za popravilo in odložil sup na balkon. Ko sem ga naslednji dan vzel iz torbe, sem torbo pustil odprto na balkonu in odnesel sup na popravilo. Medtem ko sem bil zunaj po opravkih, pa mi je žena vsa panična poslala sporočilo , da se seliva iz stanovanja, ker naj bi iz kanalizacije prilezel mali krokodil in zataval na najin balkon. Ko sem prišel domov sem našel ženo skrito v sobi, žival pa na balkonu na steni. Seveda ni bil krokodil, šlo je za hrvaškega zidnega gekona, ki je najverjetneje na plaži zlezel v torbo od supa, kjer se je skril in se z nami kot slepi potnik pripeljal v Slovenijo. Z malo truda sva ga uspela pregnati na vrt in tako imamo sedaj lošinjskega soseda kar na vrtu."
1. maja 2004 je Slovenija skupaj še z devetimi državami srednje in vzhodne Evrope postala članica Evropske unije. To je bila največja širitev te povezave v njeni zgodovini, kar so takrat imenovali »veliki pok«. Čeprav je bilo pred vstopom prisotne nekaj negotovosti, lahko danes ugotovimo, da je članstvo Slovenije v Evropski uniji izjemnega pomena. Slovenci glede na Eurobarometer nadpovprečno podpiramo EU, a udeležba na evropskih volitvah je med najnižjimi v Uniji. V današnji anketi smo nastavili ogledalo članstvu Slovenije v evropski družini
Koncert kitarista Gabriela Bianca na 7. tednu kitare v Postojni, presežki letošnjega 9. tekmovanja in 22. srečanja saksofonistov SAXGO v Novi Gorici, v Bovcu se je zaključila trinajsta izvedba OK EXPO in mednarodne orkestrske poletne šole OrkesterKamp, Pihalni orkester Komen potuje na tekmovanje na festival MID Europe v Schladming in jazzovski festivali v Piranu, Marezigah, Trstu in Ljubljani so vsebine prispevkov, ki jim lahko prisluhnete v prvem delu oddaje. V nadaljevanju pa se selimo v Kulturni dom Nova Gorica, kjer je oktobra leta 2016 svojo šestdesetletno uspešno kariero zaključil primorski dirigent Marko Munih in ob tej priložnosti s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in zborom Slovenske filharmonije (zborovodkinja Martina Batič) izvedel Rekviem št. 1 za zbor in orkester v c-molu Luigija Cherubinija. Oddajo pripravlja Tatjana Gregorič.
