Iskanje
Več kot 60 tisoč Slovencev je bilo zaprtih v uničevalnih fašističnih in nacističnih taboriščih, več kot 12 tisoč se jih ni nikoli vrnilo. Osrednja slovesnost bo na območju nekdanjega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. V oddaji tudi o tem: -S poslanskimi vprašanji predsedniku vladese bo začela prve letošnja redna seje državnega zbora. -Zaradi visokih cen nepremičnin se v Gorico seli vedno več Novogoričanov. -V Belorusiji se obeta ponovna zmaga predsednika Aleksandra Lukašenka. -Umrl ustanovni član skupine Ana Pupedan Marko Doles. -Domen Prevc je zmagal na poletih v Oberstdorfu.
V portoroškem Monfortu se odvija štiridnevni likovni festival pozitivnih sil z naslovom »OK Junaki v Monfortu«. Prireditev organizira Združenje Obalnih kreativcev ob svoji 25-letnici delovanja. Kot izpostavlja predsednik združenja, arhitekt, slikar in večletni vodja izolskega likovnega društva LIK Teo Tavželj, je njihov cilj umetnost približati ljudem, tako da jo iz hladnih, nedostopnih razstavišč postavijo v živ javni prostor. Ob zunanjih stenah Monforta so tako s šesto razstavo unikatnih 3S Art plakatov vzpostavili Portoroško Art promenado, v Leseni dvorani Monforta pa so na ogled večje skulpture iz stirodura, slike ter likovne instalacije.
Praznik dela ponuja v razmislek številne teme, ki se nanašajo na položaj delavcev, delo kot táko in pravice, ki iz njega izhajajo. Gre za široko in zahtevno tematiko, s katero se je in se še vedno ukvarja Euro Brozić, ki je bil v času delovne aktivnosti med drugim generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije- KS 90, zdaj, ko je upokojen, pa je predsednik Sindikata upokojencev v okviru te iste organizacije. Na obeh funkcijah je imel in ima priložnost spremljati in sodelovati pri urejanju občutljivih odnosov med delodajalci, delavci in državo. O tem, kako gleda na dosežke in kje vidi največje izzive, bo razmišljal v oddaji Odprto za srečanja, ki jo je pripravila Jasna Preskar.
Tudi v prvem glasbenem abonmaju v novem letu namenjamo pozornost visokim jubilejem primorskih glasbenih šol in tokrat vam v poslušanje ponujamo posnetek slavnostne akademije ob 70-letnici Glasbene šole Nova Gorica. 29. novembra lani jo je v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica oblikoval 70-članski šolski simfonični orkester pod vodstvom Marka Kodelje, simpatično in zvočno razkošno prireditev so obogatili izbrani solisti, režiser in scenarist Radoš Bolčina, povezovalec Jakob Šfiligoj in slavnostni govorniki, med katerimi je bil tudi predsednik države Borut Pahor, v preteklosti tudi sam učenec novogoriške glasbene šole. V nadaljevanju pa poročamo o tradicionalnem božično novoletnem koncertu v Avditoriju Portorož, božično novoletnem koncertu Goriškega pihalnega orkestra z Otom Pestnerjem v Kulturnem domu Nova Gorica in nastopu slovitega zbora Harlem gospel choir v dvorani Bonifika v Kopru.
V začetku oktobra je v Ljubljani potekala slovesna podelitev nagrad RS na področju šolstva za leto 2022. Iz rok predsednika Odbora za podeljevanje nagrad RS na področju šolstva dr. Borisa Aberška ter ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Igorja Papiča, je nagrado za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva prejela ravnateljica Osnovne šole Bogomirja Magajne Divača, Damijana Gustinčič.
V oddaji Odprto za srečanja smo gostili Aleksandra Batiča, avtorja knjige Vseeno. Vse je eno. Z njo je orisal pot v srčnost, ki je tlakovana z nadzorom toka misli. Obenem je knjiga tudi svojevrsten poklon vsem naravnim lepotam Slovenije. Svojo kariero je začel v gospodarstvu, med drugim je delal v menedžerskem in informacijskem svetovanju, soorganiziral akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, bil je tudi predsednik Sveta za varstvo okolja RS, zdaj predava o trajnostnem razvoju po šolah. Pred mikrofon ga je povabila Vesna Potočar Godnič.
V prvi uri nočnega programa se bomo pogovarjali z avtorjem knjige Vseeno. Vse je eno, Aleksandrom Batičem. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani ekonomist iz mednarodnega poslovanja in financ. Zgodaj se je srečal z odličnim zaslužkom, obogatenim še z vlaganjem na borzo. Med drugim je delal v menedžerskem in informacijskem svetovanju, soorganiziral akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, bil je tudi predsednik Sveta za varstvo okolja RS, zdaj predava o trajnostnem razvoju po šolah, napisal pa je tudi knjigo, ki je svojevrsten poklon vsem naravnim lepotam Slovenije.
Mitja Sajovic je po izobrazbi strojni inženir. Zaposlen je kot certificirani varilec za letalsko industrijo in v svojem delu neizmerno uživa. Zaposlen je v domačem podjetju, ki ga vodita z očetom Bojanom. Svoj prosti čas Mitja poimenuje z eno besedo - glasba. Vse se je začelo z bobni. V glasbeni šoli je ob pomoči učitelja Sergeja Randželovića Randža pridobil trdne temelje glasbene izobrazbe in nadvse vzljubil ta inštrument. Kasneje se je sam naučil igrati še na kitaro. Prijatelji so ga povabili v klapo in Mitja se je tudi petja lotil »študiozno«. Učne ure petja je obiskoval pri različnih profesorjih, nazadnje pri Andreju Makorju. Mitja je bil zadnjih pet let zelo dejaven v vlogi predsednika Komornega zbora Ipavska, ki je med najboljšimi pevskimi sestavi v državi. Najdemo pa ga tudi med organizatorji ajdovskega festivala »Ale u Pale«. Za slednjega smo 's prve roke' dobili namig, da bo festival letos postal mednarodni!
Svetovni naravovarstveni kongres, ki se sestane vsake štiri leta, se je v letošnjem septembru odvijal na Havajih. O tem, da se tudi svetovna politika vse bolj zaveda ključnega vprašanja - ohranjanja narave, priča prisotnost velikega števila državnikov iz različnih delov sveta, med katerimi je bil celo aktualni predsednik ZDA Barack Obama. Za informacije iz prve roke je Maja Kirar poprosila evropskega podpredsednika Svetovnega naravovarstvenega kongresa dr. Andreja Sovinca.
Finančna in begunska kriza sta Evropi nastavila ogledalo in slika v njem ni prav spodbudna. Evropski voditelji priznavajo to, kar ljudstvo že na glas govori, namreč da je v krizi tudi Evropa kot politični in gospodarski projekt. Maja Kirar se je o teh vprašanjih pogovarjala z dr. Igorjem Šolteso. Nekdanji predsednik Računskega sodišča se je po izvolitvi v Evropski Parlament pred več kot dvema letoma v Bruslju pridružil poslanski skupini Zelenih.
Življenje na našem planetu je začelo nastajati pred tremi in pol milijarde let. Za nastanek in razvoj živalskih vrst so potrebni milijoni let. Za njihovo uničenje zadostuje trenutek. Morda nam letošnja praznična dneva v počastitev reformacije in naših umrlih ponudita tudi kakšen trenutek za razmislek o tem, kako krhka je tkanina življenja. Zato v naši današnji oddaji Zeleni planet o nekaterih vzrokih za izumiranje vrst. Maja Kirar je pred mikrofon povabila dolgoletnega predsednika mednarodnega konzorcija za biodiverziteto prof. Karla Schuchmanna.
Znano je, da nam čebele ne prinašajo le medu, ampak opravljajo še bolj pomembno delo kot opraševalci naših rastlin. Brez njih bi bil pridelek zanemarljiv in tudi pri nas bi nastopila velika prehranska stiska. Ob zavedanju neprecenljivega pomena marljivih žuželk letos že četrto leto poteka evropski teden čebel in opraševanja. V Evropskem parlamentu bo danes v imenu slovenskih čebelarjev spregovoril tudi njihov predsednik Boštjan NOč. Maja Kirar je pred mikrofon povabila dva predstavnika obalnih čebelarjev.
