Iskanje
Morska trava kot gnojilo? Zdi se nenavadno, a stoletja so jo kmetje uporabljali za pridelavo zelenjave in povrtnin. Z vozovi in vprežno živino so se odpravili do morja, kjer so jo nabrali, odpeljali na njive in jo podorali v zemljo. In pridelek? Vse je krasno uspevalo, pripoveduje ljubiteljski raziskovalec istrske zgodovine, Koprčan Stanko Ivančič, ki je to metodo gnojenja preskusil tudi sam. Več o tej skoraj pozabljeni tradiciji in povezanosti vsakdanjega življenja Koprčanov z morjem pa v tokratni oddaji.
Čeprav smo v zadnjih dneh dočakali zimsko vreme, je bil lanski december že šesti zaporedni nadpovprečno topel december po vrsti. Nadpovprečna je bila tudi višina padavin. Kmetovalci so bili po lanskem sušnem poletju tako zaskrbljeni še zaradi tople zime. Sredozemlje je vroča točka podnebne krize. Hitreje se bo segrevalo od drugih delov sveta, več bo suš. Med najbolj ogroženimi vrstami bo celo oljka. Prilagoditve v kmetijstvu pa so odvisne od posamezne regije, od ostrine podnebnih sprememb, sistemskih rešitev in od sposobnosti držav, da kmete pri prehodu finančno podprejo, v zadnji študiji med drugim ugotavlja skupina znanstvenikov Okoljskega inštituta nizozemske univerze Vrije. Eden od soavtorjev študije je dr. Žiga Malek. K pogovoru ga je povabila Lea Širok.
Biologinja in znanstvenica Milena Mičić je pred dobrima dvema desetletjema zbrala pogum, zapustila varno okolje rednega delovnega mesta in odprla zasebni akvarij v Pulju. Danes je to največji akvarij na Hrvaškem, stičišče znanosti, izobraževanja in ohranjanja morske biotske pestrosti. Bogate zbirke morskega življenja v Sredozemlju in tropskih morjih ter rekah nadgrajujejo laboratoriji za pridelavo hrane za morske organizme, zatočišča za reševanje morskih želv in velikih leščurjev. Vzgajajo meduze in korale. Za vse skrbi okrog 50 zaposlenih, med katerimi je veliko mladih. Aquarium Pula letno obišče več kot 220 tisoč ljudi, ki uživajo tudi v zgodovinskem okolju in razgledih s ploščadi trdnjave Verudela. Akvarij je obiskala Lea Širok.
Z letošnjo razglasitvijo celega tedna slovenske hrane dajemo pomemben pečat naši, slovenski hrani oziroma hrani iz lokalnega okolja. S to pobudo želijo osvetliti pomen lokalnih izdelkov, podpreti domače proizvajalce, ohraniti delovna mesta v lokalnem okolju ter spodbuditi potrošnike k razmisleku o svojih nakupovalnih navadah. Ste med tistimi, ki pozorno pregledujejo etikete in izbirajo slovenske izdelke, tudi če so nekoliko dražji? Ali pa je cena tista, ki odloča o vaši izbiri? Sodelujte v naši anketi in delite svoje mnenje – kaj vam pomeni lokalno pridelana hrane, kakšen vpliv ima na vašo izbiro, ter ali vas posebne oznake kakovosti prepričajo, da posežete po slovenskih izdelkih.
Iran je po nočnem izraelskem napadu na državo sporočil, da ima pravico do obrambe pred zunanjo agresijo. Napad je označil za kršitev mednarodnega prava. Med državami, ki so obsodile napad, so Savdska Arabija, Sirija, Pakistan in Irak. Slednji je opozoril na neukrepanje mednarodne skupnosti proti Izraelu. Združene države so pozvale Teheran, naj po nočnih izraelskih povračilnih napadih na Iran ne zaostruje konflikta. V oddaji tudi o tem: - Do prihodnje kopalne sezone prenovljen del kopališča Žusterna in urejena kanalizacija - Z novim letom tudi v Izoli višja turistična taksa - Bo goriški njok spodbudil večjo pridelavo krompirja? - Slovenske nogometašice kljub dobremu začetku v Kopru izgubile proti avstrijski ekipi
Pridelava kakovostnega kisa je podcenjena, pravi Tatjana Butul, ki na kmetiji na Manžanu pri Kopru rada eksperimentira z ocetno- kislinsko fermentacijo. V pomoč ji je tudi matična goba, ki jo v družini prenašajo iz roda v rod.
Osrednja tema današnje Kmetijske oddaje je namizno grozdje. Predstavili bomo sorte in načine pridelave. Obsikali pa smo tudi eno redkih vinogradniških kmetij v Sloveniji , ki se ukvarja s pridelavo. To je Frlanova kmetija na Vogrskem. K poslušanju vabi Ingrid Kašca Bucik. Oddaja je nastala tudi s pomočjo EU v sklopu projekta Zelena kohezija.
Jana Bergant je dokaz, kako polno življenje lahko živimo, če sledimo svojim sanjam. Po tem, ko je celo življenje živela v Ljubljani, se je v nekem trenutku odločila, da zamenja okolje. Pot jo je pripeljala v dolino reke Dragonje, kjer se ukvarja z gojenjem avtohtonih istrskih zelišč ter s pridelavo hidrolatov in eteričnih olj.
V tokratni Kmetijski oddaji bomo govorili o kontroli ekološke pridelave in predelave ter o pridelavi zelenjave, ki je eden najbolj neorganiziranih kmetijskih sektorjev pri nas. Oddajo je pripravila Ingrid Kašca Bucik.
Svetovalno oddajo enkrat mesečno namenjamo kmetijskim temam. Današnji bodo z veseljem prisluhnili tisti, ki razmišljajo o ureditvi vrta ali nekoliko večje površine za pridelavo vrtnin. Sogovornica Tjaše Škamperle bo specialistka za zelenjadarstvo na kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Jana Bolčič.
Poleg medonosne čebele so za opraševanje ključnega pomena tudi divji opraševalci, ki so pogosto še bolj učinkoviti. Zaradi sprememb v okolju, pestrost divjih opraševalcev upada, zaradi česar je dolgoročno ogrožena tudi stabilna pridelava hrane in s tem prehranska varnost. Prav zato je glavni cilj projekta "Ambasadorji opraševalcev", ozavestiti o njihovem pomenu. In prav ti se v zadnjih letih srečujejo s pomanjkanje hrane, boleznimi in pesticidi. Za razliko od medonosne čebele, jih pesti še pomanjkanje primernih gnezdišč. Spremembe v okolju so zato zanje še usodnejše. O pomenu takšnega projekta se bomo pogovarjali z ustanoviteljico društva Ekologi brez in organizacije Park Istra ter vodjo projkta, Petro Matos.
Franc Jelušič iz Slop je pri nas že vrsto let poznan po pridelavi žganja. Kot prvi Slovenec je postal član Mednarodnega viteškega reda rakije Srbije. Bil je tudi pobudnik za geografsko zaščito žganj Brkinskega slivovca in Kraškega brinjevca v Sloveniji. Aktiven ni torej le pri žganjekuhi, temveč tudi pri promociji žganj ter Brkinov. Z vitezom rakije se je srečala Tjaša Škamperle.
