V zadnjih letih se v Sloveniji vedno bolj pogosto pojavlja vprašanje, koliko ljudje resnično zaupamo umetni inteligenci in kako gledamo nanjo kot na del naše vsakdanjosti. Rezultati najnovejše globalne raziskave o zaupanju v umetno inteligenco kažejo, da smo pri nas precej previdni glde uporabe orodij umetne inteligence. Slovenski del raziskave, ki jo je v okviru mednarodnega projekta izvedla mednarodna skupina raziskovalcev in svetovalcev, razkriva, da je le približno 40 odstotkov Slovencev pripravljeno zaupati umetni inteligenci. Vprašanje zaupanja pa ni samo stvar tehnoloških ali filozofskih razprav – ankete med Slovenci kažejo tudi, da ljudje različno uporabljajo AI v vsakdanjem življenju. Po podatkih domače raziskave skoraj 70 odstotkov Slovencev poroča, da so osebno vsaj včasih izkusili prednosti uporabe umetne inteligence. A ravno toliko jih opozarja na negativne izkušnje in potencialne škodljive učinke, kot so napačne informacije, zavajanje ali strah pred manipulacijo z vsebinami na spletu. Koliko torej zaupamo umetni inteligenci? Odgovor v Sloveniji ni enoznačen. Čeprav velik del prebivalstva vidi njene koristi, je zaupanje še vedno omejeno – ljudi skrbi predvsem, kako bo AI vplivala na informacije, delovna mesta in družbo kot celoto. Na koncu ostaja jasno, da bo pot naprej zahtevala več dialoga, več izobraževanja in predvsem več transparentnosti – tako s strani razvijalcev tehnologije kot tudi družbenih institucij, ki naj bi zagotovile, da umetna inteligenca deluje v korist ljudi.
Spadate med ljubitelje mode? Potem verjetno veste, da imajo nekatere velike fast fashion znamke nove kolekcije skoraj vsak teden, včasih celo vsak dan. A več kot 60 odstotkov teh oblačil v enem letu pristane med odpadki, velik del pa sploh ni primeren za reciklažo. Kot protiutež temu hitremu tempu mode je Koper lani postal bogatejši za prostor z vintage, second-hand in predelanimi oblačili. Drugo Skico, kot se imenuje trgovinica, si je zamislila gostja tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje, mlada in zagnana oblikovalka Naja Stanić. Zakaj ji imena nekdanjih velikanov Mura, Rašica, Vezenine Bled in Labod poženejo kri po žilah, kdo najpogosteje posega po oblačilih iz Druge skice in kakšne načrte ima za naprej? Prisluhnite!
Hrup Kevin Koradin je primorski glasbenik, avtor, producent, kitarist in vokalist. V zadnjem času se nekoliko bolj odloča za zadnja dva samostalnika in ne dolgo tega je v svet poslal novo pesem Hrup: »Z vseh strani smo zasuti z informacijami, bombardirani s takšno in drugačno propagando, vse to v pesmi metaforično poimenujem hrup«. Kevin Koradin pa ob Hrupu, ki je na RA KP ta teden deležen posebnih privilegijev, v tokratni rubriki Pesem tedna še o marsičem. HRUP Ujel sem te, ko si se pretvarjal da duše, res ne boš prodajal Jaz grem my way, ti furaš your way In takšen svet bo še naprej obstajal Nihče res noče bit, tisti egoist ki bo prvi padel in se predal A res hočeš bit, tisti egoist ki bo prvi padel in se predal Ponovno kot za stavo…spet izgubljamo glavo Utrujen sem poskušati ves čas ko nobenega ne moreš zares spoznat včasih še pojamramo na glas čeprav nihče nas…nihče nas ne posluša Ujel sem te, ko si se pretvarjal rekel si, da ‘buč’ ne boš prodajal Ti furaš your way, jaz grem my way In takšen svet bo še naprej obstajal Nihče res noče bit, tisti egoist ki bo prvi padel in se predal A res hočeš bit, tisti egoist ki bo prvi padel in se predal Ponovno kot za stavo…spet izgubljamo glavo Moram dati na off možgane Meša se mi od polne glave In že spet preganja me ta notranji hrup Naj srce še ne ugasne ven potegnil bom ta strup Moje misli bodo jasne ko ugasnil bom ta ‘hrup’ Ponovno kot za stavo…spet izgubljamo glavo
Oddaja odpira prostor koncertu 7. tabora mladih pevcev Primorske. Tabor je potekal med 17. in 22. avgustom letos. Udeležilo se ga je 86 otrok iz vse Slovenije. V šestih dneh so pevke in pevci stari od 10 do 16 let pripravili koncertni program, v katerega so vključili šest glasbenih novitet, napisanih prav zanj. Zbor so pripravili in vodili: Barbara Kovačič, Martina Burger, David Preležnik in Tadeja Vulc, na vajah je sodelovala tudi Petra Grassi. Nove skladbe so za letošnji Tabor prispevali: Andrej Makor, Federica Lo Pinto, Klara Mlakar, Anej Černe, Matej Kastelic in Tadeja Vulc. Zbor je s klavirjem spremljala Nika Kovačič. Organizator tabora je mag. Primož Hvala Kamenšček v sodelovanju s Kulturnim društvom Magdalenca iz Tolmina, predseduje mu Janja Gruden Šavli. Ob koncu tabora so pevke in pevci izvedli tri koncerte, najprej v Kinogledališču Tolmin, nato v okviru Kogojevih dni v Župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kanalu ob Soči, 26. oktobra letos pa je bil koncert ponovljen v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Tega slišimo v oddaji Glasbeni abonma. Koncertni program: Brazilska ljudska, prir. Bread and Lucy Green: Menina Me Da Sua Mão ** Andrej Makor: Oj, sijaj, sijaj solnce (ljudska iz Podmelca)* Federica Lo Pinto: Tam, kjer lunica (tolminska ljudska)* Patrick Quagiatto: Ko otroci spijo (Ljubka Šorli) Klara Mlakar: Riba faronika (slovenska ljudska bajeslovna, različica Ivana Kokošarja)* Tine Bec: Doma (Anica Černelj) Anej Černe: Riba Faronika (tominska ljudska pesem)* Matej Kastelic: Krivopeta in Baba Jaga (Tomaž Simetinger)* Tadeja Vulc: Krivopete (Tadeja Vulc na ljudsko izročilo) Marij Kogoj: V gozdu (Karel Širok) Tadeja Vulc: Gozdni duh Čadež (Tadeja Vulc na ljudsko izročilo)* Pavle Kalan: Čej so tiste stezice (rožanska ljudska) *noviteta **prva izvedba v Sloveniji
Morda veste, kateri grad iz 11. stoletja je najbližji Novi Gorici? Skrit za Kostanjevico ali Kapelo, kot 143 metrov visokemu griču pravijo domačini, ostaja skorajda neviden in kdo ve, koliko Novogoričanov ga je sploh obiskalo. A prav po griču, na katerem je zrastel, je Gorica, ki ima pomembno vlogo tudi za Slovence, dobila ime. Tokrat je goriški grad, ki je v času Evropske prestolnice kulture ena najbolj obiskanih turističnih točk, prvič obiskala tudi Eva Furlan.
NIOWT, glasbena naveza, v kateri ustvarjlane sile združujeta Mojca Krevel in Peter Šenk, predstavlja svoj nov singel. Skladba Pentimento, ki je Pesem tedna Radia Koper, bo tematsko nosilna skladba prihajajočega albuma zasedbe, ki že desetletja deluje na področju slovenske alternativne glasbe. PENTIMENTO The icons of our love scattered around the room Saturated in hopelessness and despair – Drifting flotsam, stripped of all meaning, Stripped of love, pathetic in its nakedness. Making hate, whiplash pseudo orgasms, Each kiss another slash, blood mocking me, Blood mocking us, our love thrown at the walls, Twitching, hurting, deleted. Half-conscious stupor, malt and tobacco, Love-stained fingers weld time onto the skin, Beneath the sheath – a perfect still life: Us, printed on me, making love, Making hate, whiplash pseudo orgasms, Each kiss another slash, blood mocking me, Blood mocking us, our love thrown at the walls, Twitching, hurting, deleted. Carefully breathing in your silence. Clutching the contours of your absence, imploding in you. Neutered, speechless, devoid of meaning, Nameless, stashed under the masterpiece of your life.
Nova Gorica in Gorica se torej poslavljata od naziva Evropska prestolnica kulture. EPK je bila prelomnica v zgodovini obeh Goric. Ta projekt je spremenil način, kako gledamo nase in na mesti in vse to bo ustvarjalo razvojne priložnosti še naprej. Letošnje EPK-leto je prineslo številne zgodbe, festivale, razprave, razstave in presenetljiva čezmejna sodelovanja. EPIC distrikt, nov prostor med mestoma, je postal laboratorij in dnevna soba, kjer so se družili prebivalci, ustvarjalci in obiskovalci iz cele Evrope. Prav zato je zaključek svojevrsten epilog leta, ki je poskušalo pokazati, da je prihodnost Evrope mogoče graditi skozi kulturo, odprtost in skupne izkušnje. Zato smo vas v anketi spraševali, kako ste vi spremljali EPK GO! 2025, ste obiskovali dogodke in kaj vam je najbolj ostalo v spominu iz letošnjega EPK-leta?
Gropada je ena najstarejših vasi na tržaškem krasu. Prvič je omenjena leta 1150, in sicer kot kraj, kjer je imela stara tržaška plemiška rodbina Bonomo vinograde. V Gropadi je bila nekoč večina prebivalcev Slovencev. Tudi danes slovenski jezik tam slišimo na vsakem koraku. V Gropadi je doma tudi Slovensko kulturno društva Skala. Že 140 let. Z nekaj prekinitvami. Častitljivo obletnico so v domači vasi nedavno proslavlili s štiridnevno prireditvijo.
ŽPZ Kombinat, ženski pevski zbor Kombinat, ki prepeva delavske pesmi, partizanske napeve o pogumu in upanju ter sodobne uporniške melodije, predstavlja novi CD z naslovom UPOR in pika. Po dvanajstih letih drugi album tega kolektiva zrcali credo Ženskega pevskega zbora Kombinat: z rdečo kredo pisati izročilo upora! Pevke in glasbeniki so prepričani, da je upor ena osnovnih človekovih pravic in tudi naša dolžnost, saj kritična misel lahko vzklije le iz uporne drže. Na novem albumu je 12 pesmi, ki so nastale v različnih časovnih obdobjih in na različnih koncih sveta. Ena od teh je Pesem tedna Radia Koper … Srečko Kosovel: Naš spev Naš spev je strasten, naša moč je živa in kaos ognja v srcu nam gori, življenja strast neukrotna, neugasljiva, ki hoče, da se v sebi izstrasti. Mi ne poznamo sanj in nepokoja in razočaranj ne in ne prevar, ker naša pesem, to je himna boja, ki siplje v svet razkošje in požar. Ne vprašamo, kdo si, kaj si, po znanju ne vprašamo, če veš, zakaj živiš, si v centru kozmosa, dovolj spoznanju, da z nami raziskriš se, zagoriš.
Dolgotrajna oskrba pri nas postaja ena ključnih tem, ki zadeva vse – tako tiste, ki so že v tretjem življenjskem obdobju, kot tudi tiste, ki bodo nekoč skrbeli za svoje najbližje. S 1. decembrom se v Sloveniji začne izvajati pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji. Gre za velik korak naprej, ki bo prinesel spremembe za več kot dvajset tisoč uporabnikov domov za starejše, pa tudi za skoraj štirideset tisoč ljudi, ki že dolgo čakajo na sprejem. V našem programu o tem veliko poročamo, saj so pričakovanja velika, izzivi pa prav tako. Naša novinarka Vita Zadnik je o tem spraševala mimoidoče na koprskih ulicah, odzivi pa kažejo, da si ljudje želijo predvsem dostojanstva, varnosti in občutka bližine – ne glede na to, ali se odločijo za domačo ali institucionalno oskrbo. Skupni imenovalec vseh odgovorov pa je bil ta: starost ni nekaj, kar bi se nas smelo dotakniti šele takrat, ko nas dohiti. O njej je treba razmišljati pravočasno, s trezno glavo in z jasno predstavo, kaj si želimo – zase in za svoje. Vse to nas pripelje do vprašanja, ki smo ga naslovili v današnji anketi. O starosti vsi veliko slišimo, redkeje pa o njej zares razmišljamo. Vas skrbi, kako boste živeli v poznejših letih? Se vam zdi pomembno, da o tem razmišljamo že danes? In še eno, morda najbolj osebno vprašanje: če bi se znašli v situaciji, ko bi morali skrbeti za svojega starša, partnerja ali drugega bližnjega – bi to raje počeli sami, kolikor bi vam dopuščal čas in energija, ali bi mu brez slabe vesti zaupali profesionalno oskrbo v instituciji?
V nedeljo zvečer so v Logu pod Mangartom pri spomeniku prižgali sveče v spomin na žrtve plazu. Mineva namreč 25 let, odkar se je, najprej 15. novembra in nato še enkrat 17. novembra leta 2000, malo po polnoči sprožil plaz. Blatni tok je zravnal zgornji del vasi, povzročil ogromno škode in najhuje, pod seboj pokopal sedem domačinov. Z zadnjo, 4 milijone evrov vredno fazo sanacije po plazu, bo država začela prihodnji mesec. Kot je na terenu ugotavljala Mariša Bizjak, so po četrt stoletja spomini še vedno živi, a domačini raje kot v preteklost zrejo v prihodnost.