Iskanje
Tokrat se odpravljamo v vas s prelepim razgledom, v Podpeč, ali natančneje tamkajšnjo cerkev sv. Helene, katere usoda je bila zaznamovana z gradnjo obstoječe železniško proge Divača-Koper. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je namreč ta povzročila razpoke sten in plazenje flišnega terena, na katerem stoji cerkev. Takrat so jo zaprli in iz nje odnesli oltar, fragmente fresk ter ostalo okrasje. Več kot 50 let je preteklo, preden se je – sedaj zlati oltar – vrnil na svoje mesto. Podpeško cerkev je obiskala Mateja Rolih Maglica, glasbo je izbrala Simona Moličnik.
V Ajdovščini so pred kratkim predstavili knjigo Ajdovski letalec nad soško fronto avtorjev Vesne Kamin Kajfež in Tomislava Kajfeža. Delo opisuje življenjsko pot Venčeslava Vrtovca iz Velikih Žabelj, enega prvih slovenskih vojaških letalcev, ki je med prvo svetovno vojno služil v avstro-ogrski vojski. Z zgodbo, ki jo pozna le malokateri domačin, sta avtorja Vrtovca rešila iz pozabe in njegovo življenje umestila v širši okvir soške fronte ter razvoja letalstva na Ajdovskem. Nataša Uršič je zgodbo o Vrtovcu in novi knjigi strnila v radijski zapis.
Magnifico obljublja, da nam bo, skorajda po desetletju, postregel z novo ploščo. Njegova Alpe Adria Club bo poslušalcem ponudila prefinjeno in prepoznavno mešanico glasbenih stilov, v kateri priljubljeni in prepoznavni slovenski glasbenik prepleta poskočnost, temperament in poudarjeno čutnost. Da bi potešil nestrpnost oboževalk in oboževalcev, koseški bard te dni streže s pesmijo Hišica, ki govori o uresničitvi idealiziranega slovenskega sna: grunt, dom in družina. Skladbo, ki jo lahko na kratko opišemo kot zmes alpske poskočnice in diskoidnega ritma, je poslušalkam in poslušalcem Radia Koper lepo predstavil ... Hišica Tam kjer bistri potok žubori, Tam kjer stara cerkvica zvoni, Bim, bam, bom, Tam za kozolci hiška moja stoji. Tam bova živela jaz in ti, In počela kar se nama zdi, Bim, bam, bom, Vse bo tako kakor si želela si. In če bo dež, In če bo mraz, Midva bova dala, Muziko še malo bolj na glas. In če bo vihar, In če bo bruhal vulkan, Pod dekco bova počakala na sončen dan. Vidim, sinje modro je nebo, Gledam hribe pa mi je lepo, Bim, bam, bom, Srečen, vesel, prižgem si še pipico. In če bo dež, In če bo mraz, Midva bova dala, Muziko še malo bolj na glas. In če bo vihar, In če bo bruhal vulkan, Pod dekco bova počakala na sončen dan.
Ste kdaj razmišljali, da bi zamenjali banko? Morda zato, ker vas jezijo provizije, ker bi radi boljšo izkušnjo, ali pa samo zato, ker vam obstoječa banka preprosto ne “sede” več? No, menjava banke je danes precej lažja, kot si večina misli. Še pred nekaj leti je menjava banke veljala za skoraj misijo nemogoče. Vsi smo si predstavljali vrsto papirjev, pogovore z dvema bankama, prenose trajnikov in obvestila delodajalcu. Danes pa banke tekmujejo v tem, katera bo menjavo uredila hitreje, lažje in z nasmehom. Razlogov za menjavo je lahko veliko. Marsikdo se odloči, ker mu gredo na živce visoki stroški vodenja računa ali ker bi rad sodobnejšo mobilno aplikacijo. Drugi preprosto ugotovijo, da bi pri drugi banki dobili več za manj denarja. Tretji pa si želijo boljšega odnosa s svetovalcem ali pa zgolj občutka, da so pri bolj “živi” banki, ki jim je mar za stranko. Raziskave, ki so jih v preteklosti objavili slovenski mediji so pokazale, da Slovenci banko menjamo izjemno redko – v povprečju le enkrat ali dvakrat v življenju. Po drugi strani pa statistike o razvezah kažejo, da zakonce pogosteje “zamenjamo” kot banko. To seveda ni zato, ker bi bili do svojih bank posebej zvesti iz ljubezni, ampak ker se nam menjava pogosto zdi preveč zapletena, tvegana ali nepotrebna. Radi imamo občutek varnosti in stabilnosti. Če bi torej merili zvestobo v “bančnih letih”, bi Slovenci verjetno zasedli sam vrh evropske lestvice. Morda je čas, da premislimo: Kaj o zamenjavi banke menijo nekateri Novogoričani, boste lahko slišali v tokratni anketi.
Trgatev na Primorskem je po dveh bolj skromnih letih letos znova postregla s količinsko in kakovostno zadovoljivim pridelkom grozdja. Tega je po oceni stroke za približno tretjino več v primerjavi z običajno letino, za iztisnjena vina pa so med drugim značilne višje kisline in nižji alkoholi. Zadovoljstva ob letošnji vinski beri ne skrivajo tudi v Vipavski dolini in Brdih. V oddaji tudi o tem: - V Barkovljah poteka 57. Barcolana. - V Kopru predstavili novo tipno slikanico. - Dve primorski zmagi za začetek prvenstva odbojkaric.
Avtorica je šla po poti sajenja buč na Primorskem, odličnih receptur priprave jedi iz buč, pa vse do 17-letne tradicije krašenja vasi Harije v Občini Ilirska Bistrica. Gostje oddaje so Jerica Pučko Antolin, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica iz Kopra, Rozana Prešern iz Društva Šparžin Korte in Alenka Volk Penko iz Harij.
V slovenski Istri so imeli gasilci nekaj dela z odstranjevanjem odlomljenih vej in podrtega drevesa. Podobno na Severnem Primorskem, kjer so gasilci pomagali v Šempasu. Tam je drevo padlo na streho stanovanjske hiše. V Julijskih Alpah je snežni plaz zasul tri planince. Reševanje je zaradi zahtevnih vremenskih razmer težko. V oddaji tudi o tem: - V Novi Gorici so odprli igrišče GOGI & GIGI, ki povezuje Slovenijo in Italijo, slavnostno ga je odprl Goran Dragić. - Zbirna stranka Slovencev v Italiji proslavila 50-letnico delovanja; poglavitno vodilo njenega delovanja ostaja spoštovanje državnega in deželnega zaščitnega zakona. - Ajdovske rokometašice in postojnski balinarji se veselijo evropskega napredovanja.
Vojna v Ukrajini, spopadi v Gazi in negotove razmere drugod po svetu so spet spodbudile razmišljanje o varnosti - tudi o tem, ali bi imeli v primeru nevarnosti kam pobegniti. Na Primorskem je zgrajenih 300 zaklonišč. Uporabnih je približno polovica, a kar 116 le pogojno. Če bi zatulile sirene v Novi Gorici, bi se v zaklonišča lahko zateklo le približno pet tisoč ljudi - toliko tudi v Kopru. Kakšno je stanje z zaklonišči na Primorskem je Nataša Uršič vprašala Miloša Bizjaka, vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Cona40 je petčlanska zasedba iz Kopra, v kateri ustvarjalne sile združujejo Martin, Matic, Tine, Gabrijel in Timi. Pišejo slovenske komade, ki bazirajo na vsakdanjih ljubezenskih in življenjskih zgodbah, v svojem zvoku pa združujejo funk, disko ter indie glasbo. Na njihovem debitantskem kratkometražnem EP albumu, ki so se ga lotili kar sami, producentsko vlogo je namreč prevzel njihov basist Matic Isovski, je sedem svojevrstnih bombončkov. In morda so najslajšega pustili za konec. Fantje, ki se bodo 6. novembra trudili čarati v oddaji Radio Live, za Pesem tedna RA KP predstavljajo skladbo Začaraj me. ZAČARAJ ME Skupaj na štartu sva začela In ti prednost si mela Zato sem šou s tabo, kamorkoli si želela Najprej na Glavni Kolodvor In potem v Sončno hišo Kjer sonce vzhaja, sva že na letališču Večino mestc sva obiskala V Ljubljani sva pristala V Veliki dvorani predstavo sva prespala Krog se počasi zaključuje In časa nam zmanjkuje Skok na obalo, tam ladja nam odpluje Začaraj me v tem kvadratnem krogu Zgradila bova si hotel v Portorožu Začaraj me v tem kvadratnem krogu Zgradila bova si hotel doma Doma
Lovci opažajo v zadnjih letih strmo upadanje števila srnjadi v loviščih in skokovito naraščanje populacije šakala. To pa ni velika težava samo pri nas, ampak tudi v sosednji Italiji, kjer je šakal v nasprotju s slovensko prakso strogo zaščitena zver. Na to problematiko so slovenski lovci in njihovi kolegi na italijanski strani opozorili na včerajšnjem posvetu v Šempasu na Goriškem. Skupni poziv pa nameravajo nasloviti tudi na politične odločevalce obeh držav. V oddaji tudi o tem: - Državna revizijska komisija zavrnila zahtevek za razveljavitev nakupa helikopterjev Leonardo. - S 1. novembrom se bodo podražili vrtci v občini Ilirska Bistrica. - Občani Pirana izbrali projekte, ki jih bo uresničil participativni proračun občine.
Univerza na Primorskem je bruce, letos jih je 150 več kot lani, tokrat pozdravila v Izoli. Tam so predstavili tudi tutorski sistem, ki ponuja vsestransko pomoč in podporo študentom.
Svetovni dan varčevanja so razglasili 31. oktobra 1924 na mednarodnem kongresu v Milanu. Na njem so se zbrali predstavniki hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav, med drugim z območja današnje Slovenije. Glavni namen kongresa je bil spodbuditi ljudi k varčevanju, predvsem v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Pa vi? Varčujete? Kako?
