Iskanje
V tokratni oddaji Morje in mi tudi o skupni ribiški politiki. Sprva je bila osredotočena v ohranjanje in upravljanje ribjih staležev, danes pa je njen cilj zagotoviti, da je ribištvo Evropske unije trajnostno tako z okoljskega kot z gospodarskega in socialnega vidika. Nekatere države so bile še pred vstopom v Evropsko unijo članice mednarodne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ki določa letni dovoljeni ulov modroplavutega tuna. Zakaj kljub skupni evropski ribiški politiki naša država nima kvote, ki bi ribičem dovolila, da lovijo tudi modroplavute tune, je zanimalo Tjašo Škamperle.
V potrjenem proračunu niso samo naložbe ali projekti, temveč še veliko drugega, kar bomo lahko uresničili, je bil po seji zadovoljen župan Občine Piran Andrej Korenika. Ob pohvalah je bilo na seji slišati tudi kritike sprejetega proračuna. v oddaji tudi o tem: -V občini Komen bodo še naprej finančno podpirali dnevni center za starejše Hišo dobre volje. -Ribiči imajo pomisleke, da bi ladja Laho končni pristan dobila v Kopru. -Nogometaši Celja za neposredno uvrstitev v zaključne boje konferenčne lige.
Italija je sledila Hrvaški in tudi sama vzpostavila izključno ekonomsko cono v Jadranskem morju. To pomeni, da v Jadranu zdaj ni več mednarodnih voda. Kaj to pomeni za slovenske ribiče, za naše pristanišče in kaj za razmejitev na morju? O tem v tokratni oddaji s profesorjem mednarodnega prava, dr. Markom Pavliho s Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu.
Danes odmeva odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da 451 pritožb, ki jih je zaradi kazni za ribolov v Piranskem zalivu vložilo 20 slovenskih ribičev, ni dopustnih. Ribiči nad takšno odločitvijo sicer niso presenečeni, kljub temu pa so razočarani. Skupna vsota kazni znaša že 3,4 milijona evrov. Kot poudarjajo, sami glob ne zmorejo poravnati, zato pričakujejo zaščito in pomoč države. Na sestanku prihodnji teden pa se bodo odločili, ali bodo še pluli v del Piranskega zaliva, ki je po arbitražni razsodbi pripadel Sloveniji, a ga Hrvaška še vedno ne priznava. V oddaji pa še: - V Portorožu so odprli Internautico. - Benkoč v odzivu na odločitev KPK dejal, da njegov glas ni vplival na končno odločitev. - Motiv za streljanje v Gorjanskem še ni znan.
Oblasti v Caracasu trdijo, da so tarča ameriške agresije. Predsednik Nicolas Maduro je pozval k mobilizaciji prebivalstva. Ameriški predsednik Donadl Trump je potrdil napade. Sporočil je tudi, da so posebne enote ameriške vojske za boj proti terorizmu zajele Madura in ga odpeljale iz Venezuele. V oddaji tudi o tem: - Glavnino domače gospodarske rasti bo letos prispevala država neposredno z vlaganji v infrastrukturne projekte - Proračun Mestne občine Koper za leto 2026 predvideva možnost zadolževanja do 15 milijonov evrov - Spletna Ribja tržnica za neposredno izmenjavo informacij in rezervacij ulova med kupci in lokalnimi ribiči - V Vili Manin v bližini Vidma na ogled razstava del svetovno znanih slikarjev 19. in 20. stoletja
V Posočju se danes – letos nekoliko prej kot običajno – začenja ribiška sezona. Kakšne so razmere in ali so ribiči že ujeli v mrežo kakšno soško postrv ali lipana, nam je zaupala Mariša Bizjak.
Slovenski ribiči so razočarani in zaskrbljeni zaradi odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je zavrnilo vseh 451 pritožb proti Hrvaški zaradi glob za ribolov v Piranskem zalivu. Skupna vsota kazni znaša 3,4 milijona evrov. Bojijo se, da bo Hrvaška začela izterjevati kazni, ki jih sami ne morejo plačati. Zato pričakujejo pomoč države. Če se državi ne dogovorita, poudarjajo, se bodo kazni nadaljevale. Zdaj bodo zato najprej razmislili, ali naj še odhajajo na ribolov v del morja, ki je Sloveniji pripadel po arbitražni razsodbi, a je Hrvaška ne priznava. Odločitev ESČP-ja ni razočarala le ribičev. Nad njo je ogorčena slovenska politika. Strokovnjaki mednarodnega prava pa izpostavljajo njena protislovja.
Proti sosednji državi je tožbe vložilo okrog 20 ribičev, ker jim zaračunava kazni za ribolov v delu Piranskega zaliva, ki je v skladu z arbitražno razsodbo pripadel Sloveniji. Ribiči niso posebej presenečeni, saj doslej še niso uspeli z nobeno tožbo proti Hrvaški. O nadaljnih korakih bodo še razmislili. V oddaji tudi o tem: - V izolskem Medicorju odpovedali posege na odprtem srcu. - KPK v primeru podžupana Divače Maria Benkoča ugotovila navzkrižje interesov. - Ob pristajališču za jadralne padalce na Lijaku bodo gradili športno-turistični center.
Istra je zemlja, voda in nebo. Je ogenj, ki žari in je zmajeva kri, ki se nevidno pretaka po meridianih vilinske dežele. Istra sem jaz in si ti - samo, če jo hočeš živeti. To so besede Alenke Kranjac, vsestranske koprske umetnice, ljudske pevke, pisateljice. S svojimi pripovedmi in delom že vrsto let ohranja in med mlade širi istrsko ljudsko izročilo, povezano tudi z vilami in modrimi ženskami. Njena prva knjiga je izšla pred šestimi leti, z naslovom: Vilinska kri ali tovarišice prav posebne sorte (fantazijski roman o Malji, istrski dobri štrigi). Nazadnje pa je odkrila novo ustvarjalno strast: unikatne kvačkane lutke. Vsaka ima svoje ime, zgodbo, kostum. Z možem Marinom, glasbenikom, dobitnikom Kocjančičeve nagrade in ustanoviteljem istrske folk skupine Vruja, kjer tudi poje, sta lani ustvarila lutkovno igro o ribiču in morski deklici.
"Ribiški dnevnik - od Izole do Savudrije in malo čez" je naslov zelo posebne knjige, ki jo je na roko pisal in risal eden zadnjih izolskih izolski ribičev, Marino Sinkovič. Knjiga ima 290 strani, veliko fotografij, risb in je pomemben dokument povojnega ribištva, napisana je v mešanici slovenščine, italijanščine, hrvaščine, pristnega ribiškega dialekta Izole. Izdala jo je založba Graffit line iz Izole.O knjigi govorijo avtor Marino Sinkovič, njen prvi bralec in pobudnik izdaje knjige - Srečko Gombač in Drago Mislej Mef kot urednik in založnik. Z njimi se pogovarja Nataša Benčič.
Tokrat vas bomo popeljali v svet ribiča Mirča. Njegova življenjska zgodba ni bila enostavna. Nasprotno. Na kopnem je doživel številne pretrese in razočaranja. Morje pa je bilo zanj vseskozi oaza miru in svobode. Ribičevo življenje je scenarist, snemalec in režiser Remigio Grižonič zajel v dveh dokumentarnih filmih, ki pred gledalca razgrneta življenje ribiča Mirča, ki je danes našel svojo srečo na morju. Uspel si je kupiti barko in si tako izpolnil svojo največjo željo. Z avtorjem filmov se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
Dela za tretji pas na primorski avtocesti se kljub pridobljenim dovoljenjem še ne bodo začela. Postopki so dolgotrajni, a kot pravi prvi mož Darsa Andrej Ribič, smo opozorila poslušali več kot deset let. Dela naj bi se začela čez dve leti. V oddaji tudi o tem: -Od sredine septembra imajo v Baški grapi zanesljivejšo oskrbo z električno energijo. -Z ladjo Maribor od Trsta do Ulcinja: njena zgodba na razstavi v porotorškem Monfortu. -Ajda Novak je v kajakaškem krosu osvojila srebrno medaljo svetovnega prvenstva.
