Iskanje
Danes odmeva odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da 451 pritožb, ki jih je zaradi kazni za ribolov v Piranskem zalivu vložilo 20 slovenskih ribičev, ni dopustnih. Ribiči nad takšno odločitvijo sicer niso presenečeni, kljub temu pa so razočarani. Skupna vsota kazni znaša že 3,4 milijona evrov. Kot poudarjajo, sami glob ne zmorejo poravnati, zato pričakujejo zaščito in pomoč države. Na sestanku prihodnji teden pa se bodo odločili, ali bodo še pluli v del Piranskega zaliva, ki je po arbitražni razsodbi pripadel Sloveniji, a ga Hrvaška še vedno ne priznava. V oddaji pa še: - V Portorožu so odprli Internautico. - Benkoč v odzivu na odločitev KPK dejal, da njegov glas ni vplival na končno odločitev. - Motiv za streljanje v Gorjanskem še ni znan.
V Posočju se danes – letos nekoliko prej kot običajno – začenja ribiška sezona. Kakšne so razmere in ali so ribiči že ujeli v mrežo kakšno soško postrv ali lipana, nam je zaupala Mariša Bizjak.
Slovenski ribiči so razočarani in zaskrbljeni zaradi odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je zavrnilo vseh 451 pritožb proti Hrvaški zaradi glob za ribolov v Piranskem zalivu. Skupna vsota kazni znaša 3,4 milijona evrov. Bojijo se, da bo Hrvaška začela izterjevati kazni, ki jih sami ne morejo plačati. Zato pričakujejo pomoč države. Če se državi ne dogovorita, poudarjajo, se bodo kazni nadaljevale. Zdaj bodo zato najprej razmislili, ali naj še odhajajo na ribolov v del morja, ki je Sloveniji pripadel po arbitražni razsodbi, a je Hrvaška ne priznava. Odločitev ESČP-ja ni razočarala le ribičev. Nad njo je ogorčena slovenska politika. Strokovnjaki mednarodnega prava pa izpostavljajo njena protislovja.
Proti sosednji državi je tožbe vložilo okrog 20 ribičev, ker jim zaračunava kazni za ribolov v delu Piranskega zaliva, ki je v skladu z arbitražno razsodbo pripadel Sloveniji. Ribiči niso posebej presenečeni, saj doslej še niso uspeli z nobeno tožbo proti Hrvaški. O nadaljnih korakih bodo še razmislili. V oddaji tudi o tem: - V izolskem Medicorju odpovedali posege na odprtem srcu. - KPK v primeru podžupana Divače Maria Benkoča ugotovila navzkrižje interesov. - Ob pristajališču za jadralne padalce na Lijaku bodo gradili športno-turistični center.
"Ribiški dnevnik - od Izole do Savudrije in malo čez" je naslov zelo posebne knjige, ki jo je na roko pisal in risal eden zadnjih izolskih izolski ribičev, Marino Sinkovič. Knjiga ima 290 strani, veliko fotografij, risb in je pomemben dokument povojnega ribištva, napisana je v mešanici slovenščine, italijanščine, hrvaščine, pristnega ribiškega dialekta Izole. Izdala jo je založba Graffit line iz Izole.O knjigi govorijo avtor Marino Sinkovič, njen prvi bralec in pobudnik izdaje knjige - Srečko Gombač in Drago Mislej Mef kot urednik in založnik. Z njimi se pogovarja Nataša Benčič.
Istra je zemlja, voda in nebo. Je ogenj, ki žari in je zmajeva kri, ki se nevidno pretaka po meridianih vilinske dežele. Istra sem jaz in si ti - samo, če jo hočeš živeti. To so besede Alenke Kranjac, vsestranske koprske umetnice, ljudske pevke, pisateljice. S svojimi pripovedmi in delom že vrsto let ohranja in med mlade širi istrsko ljudsko izročilo, povezano tudi z vilami in modrimi ženskami. Njena prva knjiga je izšla pred šestimi leti, z naslovom: Vilinska kri ali tovarišice prav posebne sorte (fantazijski roman o Malji, istrski dobri štrigi). Nazadnje pa je odkrila novo ustvarjalno strast: unikatne kvačkane lutke. Vsaka ima svoje ime, zgodbo, kostum. Z možem Marinom, glasbenikom, dobitnikom Kocjančičeve nagrade in ustanoviteljem istrske folk skupine Vruja, kjer tudi poje, sta lani ustvarila lutkovno igro o ribiču in morski deklici.
Tokrat vas bomo popeljali v svet ribiča Mirča. Njegova življenjska zgodba ni bila enostavna. Nasprotno. Na kopnem je doživel številne pretrese in razočaranja. Morje pa je bilo zanj vseskozi oaza miru in svobode. Ribičevo življenje je scenarist, snemalec in režiser Remigio Grižonič zajel v dveh dokumentarnih filmih, ki pred gledalca razgrneta življenje ribiča Mirča, ki je danes našel svojo srečo na morju. Uspel si je kupiti barko in si tako izpolnil svojo največjo željo. Z avtorjem filmov se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
Pediater Miloš Símov je odraščal v Pirotu v Srbiji in je po končanem študiju na medicinski fakulteti v Nišu prišel v Slovenijo. Pred 12-imi leti se je zaposlil v Zdravstvenem domu Idrija, zdaj je tudi strokovni vodja te ustanove. Čeprav sprva ni razmišljal o pediatriji, mu nikdar niti za trenutek ni bilo žal, da se je na pobudo takratne direktorice odločil prav za to specializacijo. Njegova ambulanta je odeta v živahne barve, polna je pisanih igrač in risbic. Njegova zdravniška halja ni bela, ampak modra in okrašena z junaki iz risank. Te ima tudi na nogavicah. Zelo je priljubljen tako pri malih pacientih kot pri sodelavcih, saj širi dobro voljo in optimizem. Rad ima naravo in hribe, je navdušen ribič,
Ribiči, ki uveljavljajo izpad dohodka zaradi nezmožnosti ribolova, bodo skupaj prejeli nekaj več kot 150 tisoč evrov nadomestila. Zaradi nerešenega vprašanja meje s Hrvaško je ribolov na morju otežen. Pogoj za dodelitev nadomestila je bil, da je bilo za ribiško plovilo v lanskem letu oddanih najmanj 20 ladijskih dnevnikov in da so z njim ulovili najmanj 500 kilogramov rib. V oddaji tudi o tem: - V Biljah in Kostanjevici sončni elektrarni za šolo in vrtec. - V desetih primorskih knjižnicah zaključili akcijo Primorci beremo. - Državni gozdovi bolnišnicam podarili božične smrečice.
V tokratni oddaji o tem, kako ribištvo in turizem z roko v roki črpata evropska sredstva. Ribiški pomol v Kopru je ena bolj obiskanih mestnih točk. Še posebej v času, ko sta tam odprti gastronomska prikolica Folpo in ribja kantina na katamaranu Stella Maris. Lokalni ribiči so na ta način nadgradili svojo osnovno dejavnost in zaslužek. Tako Boris Glavina, lastnik gastronomske prikolice, kot Kristjan Jež, solastnik ribje kantine na katamaranu, bi se za ta korak znova odločila. Gastronomska prikolica Folpo ponuja delo 8 ljudem, v ribji kantini Stella maris na katamaranu pa poleg obeh solastnikov redno delata še dva kuharja in natakarica. Dolgotrajni rezultati takšnih projektov so ključni za ohranjanje slovenskega ribištva poudarja Igor Komadina, ki v Lokalni akcijski skupini Istra posebej skrbi prav za ribiče. V oddaji tudi o tem, da so koprski ribiči pod vodstvom Matjaža Radina v okviru LAS Istre zasnovali vzorčen projekt ozaveščanja o zmanjševanju plastične embalaže Fisheko, s katerim so dostop do evropskega denarja omogočili tudi malim priobalnim ribičem. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Ribič od malih nog in rocker po srcu. To je Marino Šav, starosta koprskih ribičev, ki živi v Pobegih. Svojo šestmetrsko leseno barko ima privezano na koprskem ribiškem pomolu. Še vedno se dokaj redno odpravlja na ribolov v Koprski zaliv. Najraje gre sam, v družbi galebov, ki ga včasih spremljajo celo do ribarnice na tržnici, kjer proda svoj ulov. Ribič Marino Šav je več o sebi, a tudi spremembah, ki jih kot ribič doživlja v zadnjih letih, povedal v tokratni oddaji.
V treh obmorskih krajinskih parkih je ribolov posebej urejen. Na nekaterih območjih je prepovedan. Konec decembra so nekaj primerov krivolova zaznali v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Vendar ugotavljajo, da ga je v primerjavi s preteklimi leti bistveno manj. Enako trdi predstavnik strunjanskih ribičev Nevio Vižintin. Da se številni ribiči vse težje preživljajo, pa nikakor niso krivi krivolovci, izpostavlja. Slišali boste še, kako ribiči sodelujejo s strunjanskim krajinskim parkom, kateri ukrepi so učinkoviti za ohranjanje ribjega staleža, pa tudi da strunjanski naravovarstveniki ne zaznavajo večkratnih kršitev ribičev.
