Iskanje
Tudi v Civilni iniciativi Eko Bistrc so zadovojni, da je vlada ugodila njihovi pritožbi in postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja družbi Lesonit vrnila na prvo stopnjo. Dovoljenje se nanaša na povečanje proizvodnje vlaknenih plošč. Okoljevarstveno dovoljenje je dopuščalo večjo proizvodnjo od tiste, ki so jo dejansko obravnavali v okviru postopka presoje vplivov na okolje, je potrdila tudi vladna odločba. V oddaji tudi o tem. - Za vodenje novogoriškega doma upokojencev je objavljen nov razpis. - Ribiško pristanišče bo v Kopru uradno segalo tudi pod Šmarsko cesto. - V Izoli bo jutri prva izmenjevalnica otroške zaščitne opreme ter koles, skirojev in rolerjev.
11. Marca bo v Strunjanu pravi praznik, saj bodo namenu slovesno predali dokončano Ribiško pristanišče: 13 ribičev ima svoja plovila ob obalnem zidu že privezana, tam imajo tudi omarice s priključki za vodo in elektriko, manjše lesene podeste za lažji dostop do barke, na obali so 4 večje lope, kamor lahko spravijo svoje pripomočke, tu sta ledomat in ekološki otok… 30 metrov dolg skalomet, ki bo preprečeval nanose mulja….in to sploh še ni vse…. ? Urejena podoba, ki Krajinskemu parku daje dodano vrednost in ga naredi še bolj žlahtnega, je zaradi svoje estetske čistosti in preprostosti morda videti kot enostaven poseg…pa vendar ni tako. Prostorsko, okoljsko, organizacijsko in finančno je to izjemen dosežek, če ne celo presežek. Gre namreč za primer dobre prakse, ko so številni deležniki…ustanove, organizacije, predvsem pa seveda ljudje v njih….aktivno, domiselno, tudi pravno originalno, predvsem pa z roko v roki med občino in državo, pripeljali to zgodbo do srečnega konca. Celotna vrednost te naložbe je znašala 972.000, občina Piran je od tega financirala 294.000 eur, 717.000 eurov pa sta pripsevala Evropski Ribiški sklad in Republika Slovenija. To je denar, ki je omogočil vse, ali skoraj vse o čemer sva govorila z našim gostom, Markom Starmanom, direktorjem Krajinskega parka Strunjan.Pogovor Nataše Benčič.
V oddaji Morje in mi se tokrat lahko sprehodiite po Pomorskem muzeju v Trstu. Sosednje italijansko mesto je bilo v preteklosti osrednje avstro-ogrsko pristanišče, razvito pa je bilo tudi ribištvo. Pomorski muzej v Trstu s svojimi eksponati ladij in druge opreme pripoveduje tako o ribiški kot pristaniški preteklosti. Ta pa je še posebej povezana s Slovenci v Italiji. K poslušanju vas vabi Lea Širok.
Brez izobraževanja ni razvoja. Tega se je pred 70-imi leti še kako zavedala skupina posameznikov, ki je 1. marca 1947 ustanovila Slovensko pomorsko trgovsko akademijo in s tem sprožila razvoj pristaniške, ladjedelniške in ribiške dejavnosti na slovenski obali. V sedmih desetletjih obstoja je srednja pomorska šola uspešno previharila številne viharje, preimenovanja in reze, ki so ogrozili celo njen obstoj. V oddaji Morje in mi smo skupaj z dijaki prvih generacij pogledali, kakšni so bili začetki slovenskega pomorskega izobraževanja, pa tudi kako na svojo prihodnost v pomorstvu gledajo današnji dijaki, študenti in študentke.
Letošnji Dan pomorstva še posebej zaznamuje 70a obletnica ustanovitve pomorske šole. To je bil prelomen trenutek za slovensko državo, je prepričan ravnatelj piranske Gimnazije, elektro in pomorske šole Borut Butinar. To je bila namreč zasnova, ki je sprožila razvoj pristaniške, ladjedelniške in ribiške dejavnosti na slovenski obali. Danes pa država vse premalo vlaga v pomorstvo in se do njega vede neodgovorno. Zato si ravnatelj ob jubileju pomorskega izobraževanja želi, da bi na odgovornih mestih v državni upravi po dolgem času spet dobili sogovornika z izkušnjami v pomorskem gospodarstvu, da bi posodobili zdaj tako rekoč prazen ladijski vpisnik in bi pod slovensko zastavo lahko plule tudi ladje tujih ladjarjev, in ne nazadnje, da bi pristojni vendarle razumeli, da pomorska šola nujno potrebuje nov navtični in strojni simulator. Z ravnateljem Bojanom Butinarjem se je pogovarjala novinarka Lea Širok.
Današnji Dan pomorstva še posebej zaznamuje 70a obletnica ustanovitve pomorske šole. To je bil prelomen trenutek za slovensko državo, je prepričan ravnatelj piranske Gimnazije, elektro in pomorske šole Bojan Butinar. To je bila namreč zasnova, ki je sprožila razvoj pristaniške, ladjedelniške in ribiške dejavnosti na slovenski obali. Danes pa država vse premalo vlaga v pomorstvo in se do njega vede neodgovorno. Zato si v ravnatelj ob jubileju pomorskega izobraževanja želi, da bi na odgovornih mestih v državni upravi po dolgem času spet dobili sogovornika z izkušnjami v pomorskem gospodarstvu, da bi posodobili zdaj tako rekoč prazen ladijski vpisnik in bi pod slovensko zastavo lahko plule tudi ladje tujih ladjarjev, in ne nazadnje, da bi pristojni vendarle razumeli, da pomorska šola nujno potrebuje nov navtični in nov strojni simulator. Z ravnateljem Bojanom Butinarjem se bo pogovarjala novinarka Lea Širok.
