Iskanje
Po dveh letih lahko znova beremo v slovenščini novo delo Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu. Ne gre za čisto novo delo, saj je v originalu v angleščini izšlo že konec leta 2021. Tina Vrščaj bo v prihajajočih mesecih zelo brana avtorica, posebej med mladostniki, ki jih konec pomladi čaka matura. Njen roman Na klancu, ki je izšel leta 2022 in dobil nagrado Modra ptica, je bil izbran za eno od dveh proznih del, ki bosta izhodišče za esej, ki ga bodo pisali v maju. Z avtorico se je nedavno v Kopru pogovarjala Neva Zajc. Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper je pred dnevi objavil javni razpis za oddajo umetniške rezidence v Hiši Alojza Kocjančiča v Kubedu za leto 2026. Gostje istrske vasice bodo prihodnje leto umetniki, ki delujejo na področju literarne umetnosti. Na Televiziji Slovenija bo nocoj na ogled prva od štirih dokumentarnih oddaj, ki jih je avtor Janez Lombergar posvetil predsedniku Ribiškega muzeja Franku Cossutti in kraju Križ (nad Trstom) nasploh.
"Trma je lahko slaba lastnost, če jo vodi ego. Ko pa jo vodi srce, je lahko neverjetna sila, ki pripelje do čudovitih rezultatov," je ob izidu novega singla povedala Nina Pušlar – ki brez vsaj malo trme ne bi navduševala z neskončnim nizom glasbenih in odrskih dosežkov. Z Nino se je pogovoril Iztok Novak.
Nina Kapelj, zdaj že dolgo tudi Lukman, je bila leta 2014 jubilejna, 10. Osebnost Primorske. Tista mlada tabornica, ki je s krampoom, lopato in izjemno organizacijo pomagala pri pogozdovanju narave, ospustošene od žledu in zmrzali. Danes je mama treh otrok, a še vedno in za vedno - tabornica, ki konec julija organizira vseslovensko taborjenje tabornikov vseh generacij na Krasu in pričakuje 1300 udeležencev. Morda kakšnega med vami celo spomni, da ste bili kdaj taborniki in imate taborniški kroj v omari in pridete na taborjenje, kdo ve? Z Nino se pogovarja Nataša Benčič.
Slovenski oblikovalki Nina Mršnik in Nuša Jelenec, znani po izdelkih iz pečene plastike, s svojim delom dokazujeta, da je odpadna plastika lahko lepa, uporabna in odporna ter da reciklaža ni nujno omejena na velike, energetsko zahtevne in oddaljene proizvodnje. Vsak kos je unikaten, tako kot je unikatna vsaka plošča, iz katere je nastal. Kaj vse lahko izdelata iz plastike, si lahko v teh dneh ogledate v izolski galeriji Insula. Vsak kos je unikaten, tako kot je unikatna vsaka plošča, iz katere je nastal, poleg tega je izdelke mogoče preoblikovati v nove plastične plošče ali razstaviti na posamezne plošče ter jih ponovno sestaviti v nov izdelek. Slike z otvoritve razstave:
V Kopru si je le še do nedelje mogoče ogledati prizorišča festivala sodobne in intermedijske umetnosti IZIS, ki ga organizira društvo Pina. Razstavljena dela in preformanse povezuje naslov Konec sporočila. Trinajsta izdaja IZISA namreč spodbuja k razmisleku o zmožnostih sporazumevanja, iskanja novih poti in upora v času post-resnice in komunikacijskega kapitalizma, v katerem nas preplavljajo dezinformacije, lažne vesti, nepregledna množica podoba in vsebin, ki jih generirajo stroji, denimo, boti in umetna inteligenca. Sodelujoči umetnice in umetniki raziskujejo tudi možnosti medvrstnega dialoga, denimo, med rastlinami in človekom, pa tudi, kako nas umetna inteligenca halucinira. Obenem opozarjajo, da načini njene uporabe pospešujejo avtoritarizem.
Vino so poznale vse starodavne kulture, njegova zgodba se je začela kakih 6000 let pred našim štetjem v deželah Srednjega vzhoda, na območjih Gruzije, Armenije in Irana. Vino je bilo obredna pijača. V starem Egiptu je bilo vino sveta pijača, ki so jo darovali bogu rodovitnosti Ozirisu. Kljub temu pa so že takrat opozarjali, da vsebuje vino tudi alkohol, ki je za človeka škodljiv. Kljub temu pa se vina popije veliko in ker smo v Martinovem tednu, smo za današnjo svetovalno oddajo posneli pogovor s poznavalko vin iz Izole Vesno Lacic. Pred radijski mikrofon jo je povabila Irena Cunja, začeli pa sta v Babiloniji.
Mlada pevka Nina Kosovel iz Črnič je že v zgodnjem otroštvu čutila posebno povezavo z glasbo, vendar ji pot do odra ni bila vedno lahka. Prav s pomočjo petja je našla svojo notranjo moč in samozavest, ki ju danes nosi s seboj na vsak nastop. Vedno se je želela preizkusiti na kakšen pevskem tekmovanju. Tako jo je mama prijavila na hrvaški šov Super talent. Ko je prvič stopila pred žirijo in občinstvo, je s svojim izjemnim glasom in energijo dokazala, da ji oder pripada. Uvrstila se je v polfinale in navdušila hrvaško občinstvo in žirijo. Da je potrebno verjeti vase, je Nina večkrat poudarila v pogovoru z Boštjanom Simčičem
Nočna gostja bo Tina Saražin, ki je pred kratkim izdala svojo prvo tipanko. Njen prvi pravljični lik, ki ga je kasneje spravila tudi na oder, je začel nastajati v srednješolskih letih. Prav dijaki pa so tisti, s katerimi se v zadnjih letih v okviru mednarodnega projekta What the future wants -Kaj prihodnost želi, tudi v okviru koprske knjižnice, pogovarja in osvešča o pasteh v digitalnem svetu. Na nočni obisk jo je povabila Tjaša Lotrič
Ob praznovanja goda Svetega Urbana, 25.maja, ki velja tudi za zaščitnika vinogradnikov in vinarjev, so se na Gradu Socerb zbrali člani Vinskega Konventa Sv. Urbana Portorož. Gre za posebno druženje in združenje, ki neguje kulturo uživanja vina, je Tjaši Škamperle povedal član oziroma konventual Vojko Čok.
V Rimu so včeraj zavrnili predlog, da bi Slovencem v Italiji namenili dodatna dva milijona evrov. Z njimi so želeli znesek, ki ga prejemajo že 12 let, prilagoditi inflaciji. Med pravice, ki jih določa zaščitni zakon za Slovence, sodi tudi financiranje vseh primarnih ustanov narodne skupnosti: od gledališča in glasbenih šol, do knjižnice, raziskovalnega inštituta, dijaških domov, založb in medijev. Te bodo tako tudi prihodnje leto prejele deset milijonov evrov. Krovni organizaciji zato še naprej upata predvsem na pomoč Slovenije, tako finančno kot diplomatsko. V oddaji še: - Družba Hit za prihodnje leto napoveduje 30-milijonsko naložbo. - Poslanci so po hitrem postopku sprejeli novelo zakona o nadzoru državne meje. - V koprski Galeriji Loža je na ogled razstava Miscellanea: zgodbe in likovna dela iz depojev Obalnih galerij Piran.
V Pavlovčevi galeriji v Ilirski Bistrici je na ogled likovna razstava z naslovom Gnoj je zlato. Na njej je predstavljenih 15 del ljubiteljskih ustvarjalcev južnoprimorske regije, ki so za izdelavo uporabili rabljene, zavržene in odpadne materiale ter najdene predmete. Ti so v njihovih likovnih kompozicijah dobili popolnoma nov videz in pomen. Razstava ustvarjalcev južnoprimorske regije pa je le ena od osmih razstav. Preberi knjigo, spoznaj slovenskega avtorja je pobuda, ki jo tudi letos gosti tržaška knjigarna Ubik. Založba Mladika je pred dnevi predstavila italijanski prevod knjige letos preminulega Bruna Volpi Lisjaka, o Ruski floti v Trstu. V osrednji knjigarni Mladinske knjige v prestolnici, to je v Konzorciju, smo spremljali predstavitev novitet Cankarjeve založbe. Nina Žitko Pucer in Tine Logar sta predstavila tri knjige slovenskih avtorjev Borisa Pahorja, Kozme Ahačiča, Gregorja Antolčiča in Zgodovino moderne Palestine Ilana Pappeja v prevodu Irene Trenc Frelih. Iztok Novak Easy glasbeno zaveso posveča tistim, ki slišijo svet bolj kot ga vidijo. Ob Mednarodnem dnevu bele palice bomo slišali štiri glasbene svetove – vsakega iz drugega kotička planeta.
Tik pred svetovnim dnevom muzejev smo na radijskih frekvencah spoznali zelo poseben muzej - edini te vrste v Sloveniji in tudi daleč naokrog. To je Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači, ki ga upravljata Občina Divača in Slovenska kinoteka, domuje pa v lepi prenovljeni Škrateljnovi domačiji, v enkratnem primeru kraške arhitekture. V Divači sta se rodili kar dve znameniti filmski igralki: leta 1903 Metka Bučar, leta 1907 pa Ida Kravanja, ki je z umetniškim imenom Ita Rina zaslovela kot zvezda evropskega nemega filma. Naša gostja je skrbnica muzeja, Tamara Udovič, ki je Nataši Benčič povedala vse o tem posebnem muzeju.
