Iskanje
V letošnjem letu praznujemo 100. obletnico rojstva Vladimirja Makuca, ki se je rodil v Solkanu, prav na današnji dan, ko na Gradu Kromberk in v solkanski Vili Bartolomei ob tudi odpirajo razstavo njegovih del. Gre za velik čezmejni projekt šestih razstav, poimenovan V vse smeri, ki nastaja v sodelovanju z Galerijo Prešernovih nagrajencev Kranj. V oddaji še: - Vlada pokojninsko zakonodajo pošilja v državni zbor, sprejetje pričakuje do poletja. - Zlati red za zasluge je predsednica podelila Zvezi združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja. - V Izoli se nocoj zaključuje tridnevno dogajanje, posvečeno 50-letnici filma Fantozzi.
V soboto so v Benetkah odprli 19. bienale arhitekture, eno najpomembnejših prireditev na svetu, ki se ukvarja s prostorom in človeškim bivanjem na našem planetu. Nekaj dni pred tem se je po znamenitih Giardinih in Arsenalu prebijalo nekaj tisoč predstavnikov medijev in različnih ustanov, ki ob takšnih dogodkih preplavijo najobčutljivejše mesto na svetu. Letos menieva 100 let rojstva Vladimirja Makuca, izjemnega umetnika , ki se je rodil v Solkanu. Svojemu rojstnemu kraju in Goriškemu muzeju je v hrambo podaril pomemben del opusa, ki obsega več kot 700 del. Poklon njegovemu delu z naslovom »V vse smeri« je aprila odprla razstava v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj, julija bo v Mestni galeriji Nova Gorica, septembra v sesljanski Portopiccolo Art Gallery in novembra v Kulturnem domu Gorica. 8. maja, prav na dan njegovega rojstva, so razstavo odprli tudi v Vili Bartolomei in na Gradu Kromberk. V dneh, ko se spominjamo konca druge svetovne vojne, je izšla knjiga o enem logistično najzahtevnejših reševanj civilnega prebivalstva pri nas, in sicer z naslovom Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo in podnaslovom Evakuacija civilistov marca 1945. Dogajanje pred osemdesetimi leti je na podlagi dokumentov, pričevanj in družinskega izročila rekonstruirala novinarka Ilinka Todorôvski.
Rodičani , ki so bili od nekdaj podjetni, imajo tudi izredno bogato kulturno zgodovino. Veliko truda so vložili v ohranjanje lastnega narečja in to počnejo še danes. Amaterska gledališka skupina Rodik, na fotografiji Andreja Petroviča, se je po nekajletnem zatišju ponovno sestavila in z veseloigro »Frišni zrak« zapolnila dvorano.
Prebivalci Rodika poznajo vsak košček svoje zemlje in povsod v naravi, kjer je odtis človekove roke, je tudi zgodba, s ponosom povedo domačini. Z evropskimi sredstvi pa zdaj svoje zgodbe delijo tudi z vsemi obiskovalci, ki obiščejo Mitski park. Vesna Potočar Godnič nam predstavlja še eno od dobrih zgodb, ki nastajajo v projektu Zelena kohezija, v katerem predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih sredstev.
Pomlad ni samo čas alergij in menjav gum na avtomobilu, je tudi čas ljubezni, cvetličnih oper in zanimivih izvedb radijskega kviza. V tokratnem smo spoznali neobičajne obeležitve pomladi po svetu, poslušalec Borut pa je potreboval nekaj pomoči voditelja, da je kviz pripeljal do konca. Prisluhnite, zakaj v Severni Koreji ne bi bili navdušeni nad Borutovo izpeljavo kviza!? Teza 1: V Butanu pomlad praznujejo s tišino – ves dan ne govorijo. DA / NE Teza 2: V Egiptu je praznik Sham El-Nessim povezan s pomladjo in sušenimi ribami. DA / NE Teza 3: Na Norveškem je tradicija, da v aprilu množično berejo kriminalke. DA / NE Teza 4: V Severni Koreji je 15. april državni praznik pomladi, saj se takrat rodi "sonce naroda". DA / NE Teza 5: V nekaterih predelih Afrike spomladi dežuje rdeč dež. DA / NE
Njegova bogata glasbena, pedagoška in teoretska ustvarjalnost do danes navdihujeta tako strokovno kot laično javnost. Vemo, da je bil izvrsten, tehnično in muzikalno spreten violinist, izjemno ploden skladatelj, nato poglobljen glasbeni pedagog, ki je poučeval violino po vsej današnji Evropi in bil je tudi odličen mislec na področju glasbene teorije. Rodil se je 8. aprila 1692 v Piranu, naselju, ki je bilo takrat živahno in pomembno pristanišče znotraj Beneške republike in del italijanskega kulturnega kroga, ki je hkrati imel slovanski del prebivalstva ter slovansko zaledje. Živel je v času, pred razvojem narodne zavesti med evropskimi ljudstvi in hkrati v času, ko je bila Evropa vsaj tako velik kulturni prostor kot je danes. Njegov oče, trgovec Giovanni Antonio, je bil doma iz Firenc, v Piranu pa je opravljal ugledno in donosno službo nadzornika solin. Mati Caterina Zangrando je bila piranska domačinka, potomka ene najstarejših tamkajšnjih plemiških družin. Mladi Tartini se je sprva šolal v Collegiu dei padri delle scuole Pie v Kopru. Po vsej verjetnosti je obiskoval tudi piransko akademijo I virtuosi, ki je bila zbirališče piranskih izobražencev in razgledanih patricijev. V tem okolju se je Tartini zagotovo navzel svetovljanstva, kajti na srečanjih akademije se je razpravljalo o glasbi, gledališču, slikarstvu, literaturi ... Giuseppeja Tartinija se je že v njegovem času prijel naziv Učitelj narodov in v tem duhu ostaja zelo aktualen tudi danes po več kot tristo letih, kar pojasnjuje muzikolog, Nejc Sukljan, soustvarjalec razstave, ki je bila leta 2022 postavljena v Evropskem parlamentu v Bruslju. Rodno Istro je Giuseppe Tartini zapustil v zgodnji mladosti, pri šestnajstih letih, a kaže, da je ta v njem pustila pomemben otroški vtis, saj je v nekaterih skladbah prepoznavna tukajšnja ljudska motivika. In Giuseppe Tartini je rodni Istri zapustil bogato dediščino svoje osebnosti, ki se danes izraža tako na področju glasbene umetnosti kot na področju kulturnega turizma. Zaključil se je velik evropski projekt Tartini BIS - Krepitev vplivov in sinergij kulturnega turizma v znamenju Giuseppeja Tartinija, katerega partnerji so bili Glasbeni konservatorij Giuseppe Tartini, Občina Piran / Društvo pripadnikov italijanske narodne skupnosti, Fondacija Luigi Bon iz Vidma, RRA Zeleni Kras, Konservatorij Benedetto Marcello in Združenje Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran. Rezultati projekta Tartini BIS so vidni in opazni, poudarja predsednik združenja italijanske skupnosti v Kopru Maurizio Tremul. Projekt Tartini BIS je prispeval k digitalizaciji Tartinijeve zapuščine in izdelavo spletne strani discovertartini.eu, ki med drugim vsebuje tematski katalog Tartinijevih skladb. Aktivna soustvarjalka tematskega kataloga, priprave gradiva za digitalizacijo in sploh raziskovalka dediščine Giuseppeja Tartinija je muzikologinja Margherita Canale Degrassi. Ob analizi Tartinijevih partitur ugotavlja aktualnost Giuseppeja Tartinija na primer tudi v tem, da je motive iz njegovih partitur mogoče preoblikovati v povsem sodobno, tudi elektronsko glasbo, s čimer je navdušil večer Tartini electronic. Projekt Tartini BIS je prinesel tudi ustanovitev čezmejnega mladinskega orkestra, ki je deloval pod umetniškim vodstvom Francesca Guglielma ter izvedel nekaj navdihujočih koncertov. Skrbnica orkestra je Kris Dassena. 333. rojstni dan Giuseppeja Tartinija pa je počastil koncert v dvorani Avditorija Portorož z gostujočim ansamblom La Divina Armonia (Božanska harmonija) z izvedbo del Giuseppeja Tartinija in njegovih beneških sodobnikov, Antonia Vivaldija in Baldassarja Galuppija ob elektronskih vizualizacijah Urše Čuk. Koncert je združil veščine stare, baročne izvajalske prakse s sodobnimi vizualnimi elektronskimi prijemi in tako laičnemu kot strokovnemu občinstvu približal lepoto brezčasnih partitur na najvišji izvedbeni ravni. Tako projekt Tartini BIS kot koncert ob 333. obletnici rojstva velikega mojstra Giuseppeja Tartinija pa prinašata spoznanja o veličini glasbene dediščine, ki ima svoje netišče v Istri. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Gojmir Lešnjak Gojc je slovenski filmski, gledališki in televizijski igralec, voditelj kultnih tv oddaj Periskop in Muzka je to, glasbenik. Nesojeni agronom, nesojeni župan Komna, deset let direktor Kulturnega doma Srečka Kosovela v Sežani, predan krajan Škofov v občini Komen. Na radijski obisk smo ga povabili, ker je prav na svoj rojstni dan, 22. februarja 2021 ob 10.42 - prav ob uri, ko se je rodil - na ogled postavil video pesmi z naslovom Najprej sem se rodil. Z Gojcem o glasbi in še čem, Nataša Bančič.
Pravijo, da so najboljše stvari očem skrite in to bi lahko rekli tudi za koprsko gostilno Za gradom Darka Rodice. Nahaja se izven mestnega središča, na neopazni lokaciji, nekaj sto metrov od Gravisijevega gradu, a prav zato lahko gost ob obedu uživa ob navdihujočem pogledu na staro mestno jedro in zaledje. Gostilna je prejela dve Michelinovi nagradi, za trajnost in krožnik. Gostilna Mahorčič, ki smo jo v naši rubriki "Predstavljamo zvezde" že gostili, je dobila nagrado Bib Gourmond, ki simbolizira dobro razmerje med ceno in kakovostjo, ter posebno priznanje za prispevek k trajnosti kulinarike. Obe gostilni je obiskala Anita Urbančič.
»Večkrat smo bili lačni kot siti,« pravi današnji gost rubrike None in nonoti. Danes 87-letni Viljem Krivec se je rodil na Lokvah, po vojni so se z družino preselili v Trnovo in tam kar leto in pol živeli v šotoru. Preden se je preselil v Dom upokojencev v Novo Gorico, je živel v samostanu na Sveti Gori, kjer je pomagal tudi pri postavljanju jaslic. Obiskala ga je Mateja Grebenjak.
V domu starejših občanov Ajdovščina danes biva 74-letni Miha Dacar. Rodil se je v Ljubljani, živel v Kranju, pri petih letih se je preselil v prestolnico burje. Pri njem doma so bili 'fajn žuri', pravi, da so ga po tem vsi poznali. Priljubljen je bil tudi med puncami. Z njim se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
December je čas obdarovanja, ko nas obiščejo trije dobri možje, prvi izmed njih pa je prav sveti Miklavž. Svetnik obdarovanja in dobrodelnosti, prinaša darila otrokom - pa tudi odraslim, ki se radi prepustijo čarobnosti tradicije. Miklavž je bil resnična zgodovinska osebnost. Rodil se je v premožni družini, vendar je bogastvo razdajal revnim in pomoči potrebnim. Njegova legenda o dobrodelnosti in obdarovanju je tako močna, da je Miklavž postal eden najbolj priljubljenih svetnikov predvsem v alpskih deželah, kjer je običaj globoko zakoreninjen. Kaj ste pa vi danes dobili za Miklavža? Ste v košarah našli sadje, kakšno sladkarijo ali kaj večjega? V današnji anketi raziskujemo, kdo izmed dobrih mož obdaruje danes in kako se skozi čas obdarovanje spreminja
Na današnji dan leta 1800 se je rodil France Prešeren. Več kot odlična priložnost, da smo na to temo pripravili tokratni radijski kviz. Poslušalki Rozi je uspel veliki met, pravilno je odgovorila na vsa zastavljena vprašanja, kaj pa vi, kako bi se odrezali? Teza 1: France Prešeren je bil prvi pesnik, ki je pisal v slovenskem jeziku. DA / NE Teza 2: Podoba Franceta in verz iz Zdravljice krasita slovenski evrski kovanec za 1 evro. DA / NE Teza 3: Po Prešernu se imenuje prva slovenska vrtnica. DA / NE Teza 4: rešeren je bil imenovan za narodnega pesnika že v času svojega življenja. DA / NE Teza 5: Mnogi slovenski glasbeniki so že uglasbili kakšno izmed Prešernovih pesmi, a prvega slovenskega raperja, ki bi to storil, še čakamo. DA / NE
