Iskanje
Dopisniku iz Beograda Boštjanu Anžinu se izteka drugi zaporedni mandat. V posebnem oglašanju je za Radio Koper opisal številne zanimivosti o življenju in delu v srbski prestolnici. Pa tudi spremembe, ki so se v zadnjem desetletju zgodile v največjem mestu zahodnega Balkana. "Ko sem začel poročati iz Srbije, je bila celo bližje Evropski uniji kot danes," poudarja Anžin, ki je zadnje mesece spremljal enega največjih družbenih in političnih dogodkov v Srbiji, proteste, ki so se začeli po padcu nadstreška v Novem Sadu. Z njim smo govorili tudi o tem, zakaj je s seboj v Beograd (še pred covidom) vzel maske, in izpostavili problem revnih držav, pri katerih okoljska vprašanja niso med prioritetnimi temami. S sogovornikom smo govorili tudi o selitvenem stresu in zaključili z mislijo, kako življenje v tujini človeka obogati. Morda pa je bilo najbolj pomembno vprašanje tisto, zakaj sploh potrebujemo novinarja dopisnika iz tujine? V Slovenijo se Anžin vrača z ženo Janjo, tudi novinarko, in s tremi posvojenimi domačimi živalmi.
Dolgoletno raziskovanje čezmejnega območja kraške krajine je arheologa Dimitrija Mlekuža Vrhovnika in Tomaža Fabca privedlo do izjemne najdbe. Odkrila sta prazgodovinske kamnite megastrukture namenjene množičnemu ulovu divjadi. Najdba je pomembna tudi zato, ker spreminja dozdajšnje razumevanje tega obdobja na območju Evrope. Ukrajinski akademski slikar Igor Nesmijanov, ki živi v Izoli, z razstavo POT gostuje v Galeriji slovenskih železnic v Ljubljani. V glavnem tekmovalnem programu mednarodnega festivala dokumentarnega filma DOK Leipzig tudi slovenska manjšinska koprodukcija, celovečerni dokumentarec 'Kar je treba storiti'. Simona Moličnik je glasbeno ogrlico ozvočila s skladbami pravkar izdanega satirično obarvanega albuma Domovini dueta Hostnik pa Krečič s Simfoničnim orkestrom RTV.
Do referenduma o zakonu o dodatkih k pokojnini za izjemne dosežke v kulturi je manj kot dva tedna. Uradna referendumska kampanja se je prevesila v drugo polovico. Danes pa se kampanja začenja tudi na RTV Slovenija. Referendum je treba umestiti v predvolilno obdobje, pravi največji poznavalec referendumov pri nas, Igor Kaučič. Takšen je tudi motiv predlagateljev referenduma. V oddaji tudi o tem: -Ajdovska občina kmalu v komunalno opremljanje zaselka Strane na Planini. -V slabih treh mesecih od začetka Evropske prestolnice kulture na Goriškem beležijo večji obisk turistov. -Nogometaši Kopra so visoko zmagali v Lendavi.
V Kopru so se dopoldan sestali predstavniki Obalne samoupravne skupnosti Italijanov in vodstva Radio Televizije Slovenija. Tema pogovorov je bilo ustvarjanje programov v italijanskem jeziku, ki delujeta znotraj Regionalnega centa Koper-Capodistria - od njihove vloge do načina financiranja. Italijanska skupnost je pred kratkim predlagala, da bi manjšinska programa denar prejemala neposredno iz proračuna, pri tem pa bi ostala del javnega zavoda Radio Televizija Slovenija. V oddaji še: - Vipavska občina prodaja nepremičnino na Glavnem trgu. - Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o HPV so pripravili akcijo cepljenja mladih. - V Ilirski Bistrici so posodobili interaktivni zemljevid defibrilatorjev, kmalu tečaj za prve posredovalce.
Aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper je Upravi RTV, Svetu delavcev in Svetu RTV poslal odziv na nedavno sprejete sklepe z možnimi ukrepi, ki bi med drugim močno prizadeli oba regionalna centra. Spoštovani, z ogorčenjem spremljamo informacije, ki smo jih, še preden so nas z njimi uspeli uradno seznaniti naši nadrejeni, prebrali v drugih medijih in družabnih omrežjih, kar se nam zdi nesprejemljivo. Medtem ko v čestitki Uprave RTV Slovenija ob prvomajskih praznikih beremo, kako se nam »iskreno zahvaljuje za vsakodnevno delo, strokovnost, odgovornost in predanost, s katerimi skupaj uresničujemo poslanstvo javnega medija /…/ in da v času nenehnih sprememb in številnih izzivov ohranjamo tisto, kar nas povezuje: zavezanost javnosti, kakovosti in skupnemu dobremu«, v nasprotju s tem prebiramo sklepe »za zajezitev stroškov poslovanja«, med katerimi je le eden od najbolj skrajnih pošiljanje zaposlenih na čakanje na delo. Sklepe so 25. aprila 2025 podpisali predsednica uprave Natalija Gorščak, člana uprave Nevenka Črnko in Luka Rupnik ter delavski direktor Franci Pavšer. Navedeno razumemo kot nadaljevanje dejavnosti, ki so jih napovedali že sprejeti sklepi o predložitvi izračunov finančnih in kadrovskih učinkov ob, med drugim, ukinitvi informativnega programa drugega programa TVS, Radia Si, regionalnega programa radia in televizije Koper ter regionalnega programa radia in televizije Maribor, ki so bili sprejeti konec leta 2023. Zakaj bi sicer »sezname obveznih vsebin« morali pripravljati le v določenih enotah, med njimi regionalnih centrih? Dogajanje presega organizacijsko vprašanje. V trenutku, ko se odredi pripravo seznama delavcev, ki bi jih s 1. 6. lahko dali na čakanje na delo, gre za eksistencialno vprašanje. Naj ob tem naprej izpostavimo, da stavkovni sporazum s sindikati iz maja 2024 Upravo RTV Slovenija med drugim zavezuje, da delavske predstavnike vključi v pogajanja z ustanoviteljem glede stabilnega in primernega financiranja RTV Slovenija ter da si prizadeva za ohranitev delovnih mest in nadomeščanje zaposlenih, ki se upokojujejo. Hkrati naj bi uprava s sindikati sklenila dogovor o kadrovski in razvojni politiki za prihodnji dve leti. S sklepi, kot je zadnji, uprava krši omenjeni sporazum. Prav zato je najmanj, kar bi pričakovali, dialog z zaposlenimi že v času oblikovanja in priprave ukrepov. Zahtevamo jasne odgovore in vizijo: naj uprava jasno pove, ali s kadrovskim in finančnim izčrpavanjem že udejanja namero po ukinitvi regionalnih centrov oz. programov. Ob imenovanju je predsednica uprave posebej poudarila transparentnost komuniciranja in povezovanje. Tega ne uresničuje. Nedopustno je, da se pripravlja ukrepe na plečih zaposlenih, ki o tem pred sprejemanjem tako pomembnih odločitev niso niti obveščeni. Zgoraj navedeni sklepi so bili sprejeti in podpisani v petek, 25. aprila popoldan, tik pred prvomajskimi prazniki z navodilom, naj bo gradivo pripravljeno do 5. maja. Težko verjamemo, da gre za naključje. Nasprotno, sprašujemo se, ali je to strategija, da se zaposleni ne bi mogli pripraviti in odzvati na sprejete sklepe. Dovolj zgovorna je bila izjava predsednice uprave za naš program, da je »do Ljubljane le ura in 10 minut z avtom«, izrečena marca. Delavski direktor je na izredni seji sveta delavcev dal vedeti, da je reorganizacija potrebna in da je nekje treba začeti. Torej lahko sklepamo, da so načrti že napisani? Zakaj so prav regionalna centra in še nekaj drugih enot tisti, ki so vedno prvi na udaru, ko je treba nekaj prihraniti? RTV center Koper je finančno in kadrovsko podhranjen. To se sistemsko dela že veliko let z nenadomeščanjem upokojevanj, zmanjševanjem denarja za variabilne stroške in drugimi ukrepi. Varčevanje v regionalnih centrih bi tako imelo najmanjši učinek, kar so in še bodo pokazali otipljivi podatki. Bi pa zato škoda bila največja. Je bil nabor varčevanja pripravljen skrbno? Ali res ni drugih virov, iz katerih bi (učinkoviteje) črpali prihranek? Prepričani smo, da so in zanje pristojni vedo, le interesa za to ni. Na to kaže tudi vznikanje novih projektov, za katere nikakor ne moremo razumeti, da so nujna vsebina. Še bolj je nerazumljivo, da se zanje (dobro) plačuje zunanje izvajalce, medtem ko bi redno zaposlene pošiljali na čakanje na delo. Jasno je, da uprava znova podcenjuje moč regionalnih centrov. Svetovni trend so lokalne zgodbe, regionalna problematika, poročanje o dogodkih ljudi za ljudi, ki so kljub geografski oddaljenosti od centrov enakovredni, če ne še pomembnejši. S centralizacijo (in ne integracijo, kot jo zavajajoče poimenuje uprava), bodo regije izgubile svoj prostor, glas, besedo. Ustvarjalci programa Radia Koper s pripravljenimi vsebinami bogatimo vse programe Radia Slovenija. Izmenjava naših vsebin je že zdaj vsakodnevna praksa. Je kdo upošteval obseg (čezmejnega) prostora, ki ga dosežejo naši mikrofoni? Se kdo zaveda, koliko programskih vsebin pridobijo informativne in druge oddaje prvega, drugega in tretjega programa Radia Slovenija? Samo lani smo za ostale programe pripravili več kot tisoč informativnih prispevkov, pripravljamo tudi vsebine za dnevni program, soustvarjamo oddaje Sotočja, Od setve do žetve, Lokalni junak, Lokalni čas, Nočni obisk, Studio ob 17h in številne druge, oddajo Morje in mi premierno objavljajo na prvem programu. Vsak dan več kot polovico naših prispevkov objavijo tudi na drugih programih. Z zmanjšanjem števila zaposlenih bo tudi teh vsebin manj. Kdo bo zagotavljal enakopravno obveščenost javnosti od zgornjega Posočja preko cele Primorske do Slovencev v Italiji in na Hrvaškem? Kako si uprava predstavlja izvajanje poslanstva javnega medija, ki je nenazadnje zakonsko določeno, v prihodnje? Kako bo RTV iz centra kakovostno in verodostojno zagotavljal obveščanje v našem geografskem, kulturnem in čezmejnem prostoru? Upravičeno dvomimo v dobre namene te uprave. Ukinjati (ali postopno ugašati) RTV center Koper pomeni, da se je pripravljena odpovedati primorskim in zamejskim poslušalcem. Ti ne bodo preklopili na Radio Slovenija, temveč na druge regionalne in lokalne postaje. Če je razlog za sprejete sklepe in morebitne ukrepe to, da RTV Slovenija od ustanovitelja ni prejela predvidenega denarja, nas zanima, zakaj je uprava svetu lani predlagala PPN, ki je ta sredstva predpostavljal? In zakaj je svet PPN potrdil? Ali je uprava storila vse, da bi RTV Slovenija denar dobila? V okviru regionalnega centra je pomembno poudariti tudi vlogo italijanskih programov, ki že desetletja predstavljajo kanal stika in dialoga med jezikovnimi manjšinami ter med državama Italijo in Slovenijo, pri čemer ustvarjajo kakovostne informativne in programske vsebine. Vprašanj in pomislekov imamo še veliko, zato predlagamo srečanje z vodstvom Radia Slovenija in RTV Slovenija. Aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper s podporo redakcij programov Radia Capodistria in Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS
Svet Radiotelevizije Slovenija je sinoči soglasno sprejel programsko-produkcijski in finančni načrt za letos, ki ga je pripravila uprava. Ta na področju financ načrtuje povečanje tržnih prihodkov, optimizacijo stroškov, na kadrovskem področju pa racionalizacijo delovnih mest. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte pa je napovedal, da bo morala Evropa okrepiti obrambne proračune, če želi uživati nadaljnjo obrambno podporo ZDA. V oddaji tudi o tem: - Novogoriška akademija umetnosti bo danes odprta za vse. - Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica izdala vodnik turističnih zanimivosti kraja in njegove preteklosti. - V Tolminu bodo nocoj predstavili nov veslaški vodnik »Soča - od izvira do morja«. - Slovenskim rokometašem se je v Zagrebu pridružil Jure Dolenec.
Na Nanosu smo se v oddajniškem centru RTV pogovarjali o oddajnikih, DAB-u, Radioplayerju, frekvencah in motnjah. Sogovornika sta Bojan Ramšak in Dušan Valentinčič.
Praznični koncert Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija se je odvil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, v nedeljo 22. decembra. Ob orkestrih, ki ju je vodil avstrijski dirigent Sigi Feigel so nastopile solistke Veronika Strnad, Ana Bezjak in Jadranka Juras. Na programu so bile priredbe večnih decembrsko prazničnih napevov, kot so Adeste fidelis, Let it snow, O, Holly Night, Jingle bels, Cristmas song, Zimska bossa nova, Sveta noč in druge.
RTV Slovenija je na Nanosu slavnostno obeležila 70-letnico tamkajšnjega Oddajnega centra, ki že od leta 1955 zagotavlja zanesljivo delovanje radijskega in televizijskega oddajanja v Sloveniji in je pravo telekomunikacijsko vozlišče. Uradno so zagnali oddajanje v dveh novih nacionalnih omrežjih prizemne digitalne radijske radiodifuzije DAB. Gost Janka Petrovca je vodja oddajnikov in zvez Andrej Trojer.
Srečko Rovšek je poklicno pot na RTV začel januarja 1969 na oddajnem centru Nanos in tam delo opravljal do upokojitve. Na službeni poti je prešel vse faze, od tehnika do vodje oddajnega centra, na katerem je delal skoraj 30 let. Že mesec po nastopu službe je doživel ognjeni krst, ko je burja podrla oddajni stolp in kasneje občutil vso težo postavitve novega in usposobitve za delovanje. Bil je priča hitremu razvoju tehnike skozi zgodovino, s svojo iznajdljivostjo pa je v časih, ko so se dogajale prelomne stvari v radiodifuziji, prispeval marsikatero rešitev na oddajnem centru Nanos.
Evropska komisija je v danes objavljenem letnem poročilu o vladavini prava Slovenijo pozvala k ureditvi financiranja Radiotelevizije Slovenija. Komisija na podlagi pogovorov z različnimi deležniki v Sloveniji ugotavlja, da je nov model upravljanja RTVS prispeval k njegovi neodvisnosti, vendar pa se sooča s finančno krizo. V oddaji tudi o tem: - Danes je pomemben dan za slovensko avtomobilsko industrijo. - Na tolminskem Sotočju od danes metalski ritmi. - Na cerkljanskem se obuja tradicija izdelovanja mask - tudi s Festivalom lesa in rokodelstva.
Prvi koncert letošnjega 24. Tartini festivala je ustvaril festivalski ansambel Il Terzo Suono, ki letos obeležuje 20. obletnico delovanja. Ansambel sestavljajo: Jasna Nadles, prečna flavta Gianpiero Zanocco, violina Iveta Schwartz, violina Francesca Bonomo, viola Milan Vrsajkov, violončelo Petar Brčarevič, kontrabas Ellen Braslavsky, čembalo Koncert je potekal 23. avgusta letos, v Križnem hodniku minoritskega samostana sv. Frančiška v Piranu. Il Terzo Suono je festivalski baročni ansambel, ki je na zgodovinskih glasbilih izvedel svečani otvoritveni koncert 24. Tartini festivala. Violinist Gianpiero Zanocco je igral na izvirni Tartinijevi violini. To je izdelal Nicolo Amati iz Bologne. »V središču koncerta je bil glasbeni dialog med dvema velikima mojstroma baroka, Antoniem Vivaldijem in Giuseppejem Tartinijem, ki sta vsak na svoji strani Jadrana ustvarila izjemen umetniški svet, a sta bila obenem globoko povezana z idejami, slogom in duhom tedanjega časa. Program »Obe strani Jadrana« je zaživel prav na Tartinijevi violini, kar dodaja koncertu simbolno moč in avtentičnost ter poslušalce vabi v dobo, ko sta Benetke in Piran govorila isti jezik glasbene lepote,« so zapisali člani ansambla Il Terzo Suono. Spored: GIUSEPPE TARTINI (1692-1770): SINFONIA A 4 VOCI V A-DURU Allegro assai - Andante assai - Menuett–Allegro assai ANTONIO VIVALDI (1678-1741): SINFONIA ZA GODALA IN B.C. V C-DURU RV 717 Allegro – Andante - Allegro GIUSEPPE TARTINI (1692-1770): SONATA PICCOLA ZA DVE VIOLINI IN B.C. ŠT 6 V E-MOLU “SENTI LO MARE” Andante cantabile – Allegro cantabile - Giga GIUSEPPE TARTINI (1692-1770): KONCERT ZA FLAVTO, GODALA IN B.C. V D-DURU Grave ANTONIO VIVALDI (1678-1741): KONCERT ZA FLAVTO, GODALA IN B.C. “LA NOTTE” RV 439 Largo - Presto - Largo - Presto - Largo - Allegro ANTONIO VIVALDI (1678-1741): KONCERT ZA VIOLONČELO, GODALA IN B.C. V A-MOLU RV 419 Allegro – Andante – Allegro ANTONIO VIVALDI (1678-1741): SINFONIA ZA GODALA IN B.C. V G-MOLU RV 157 Allegro – Largo – Allegro dodatek ANTONIO VIVALDI (1678-1741): SONATA NO. 12 IN D MINOR "LA FOLLIA", RV 63
