Iskanje
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
Te besede je izrekel Gregor Žiberna leta 1884, ko se je spustil na dno jame v Divači. Tik ob cesti Divača - Lokev k odkrivanju kraških skrivnosti vabi Divaška jama, ki je za turistične oglede urejena že od konca 19. stoletja. Tudi njo je, podobno kot Škocjanske jame in še nekaj drugih, ustvarila skozi milijone let reka Reka.
V današnjem svetu oblačenje in vedenje igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju naše osebne in družbene podobe. Kaj je prav, kaj ne, pravila si postavljamo sami, postavlja nam jih tudi okolje. Kaj je primerno obleči v šoli? Obstajajo tehtni razlogi, zakaj je v šolskem okolju priporočljivo ohranjati določeno mero diskretnosti, zlasti za dijakinje. Se strinjate? Mateja Grebenjak se je odpravila na ulice in najprej ustavila dijake in dijakinje, pa tudi starejše. Kako se odločijo, kaj si bodo oblekli za v šolo? Koliko besede imajo starši pri tem? Ali naletijo kdaj na očitke, da so neprimerno oblečeni? Kaj pa starejši, kaj menijo oni? So mladi primerno oblečeni za v šolo?
Zasedba NOAIR jadra po različnih indie žanrih. Glasbeni apetit štirice, ki se je z leti okrepil skozi različne izkušnje in v različnih žanrih ter projektih, se v besedi NOAIR združuje kot konkretnomistična gmota, ki sproža povišan srčni utrip ter napetost v možganih. Tako se predstavijo sami. Kaj so nam še povedali pred petkovim akustičnim koncertom v Piranu?
Če ste se kdaj vozili po Goriških Brdih ste zagotovo ob krožišču v Gonjačah opazili napis »Vsak patk disko«. Morda ste v samem napisu skušali razvozlati pomen besede »patk«, ki v briškem narečju pomeni petek. Verjetno se pa niste nikoli spraševali o izvoru in pomenu tega zapisa. Zagotovo si tudi Dušan Matjac ni predstavljal, da bo njegov zapis postal kulten. V začetku osemdesetih je z belo barvo zapisal na zid te besede, ki so sporočale, da je na Humu plesišče. Takrat je še kot najstnik vrtel disko glasbo na tradicionalnih petkovih žurih, ki so bili znani daleč naokoli. V spočetje in izvor slogana »vsak patk disko« se je spustil Boštjan Simčič.
Tisti, ki ga vsaj delno poznate, boste morda presenečeni, da izraz mem ni nastal na spletu. Pravzaprav je Richard Dawkins to besedo prvič uporabil v svoji knjigi leta 1976. V njej je poskušal ugotoviti, ali obstaja merljiva enota, ki opisuje, kako se ideje širijo skozi generacije. Torej, preprosto povedano, mem je enota za kulturni prenos idej. Spletni mem pa je samo del množice memov. Torej, če nekdo reče mem, ima najbrž v mislih internetni mem. Gre za spletne šale, največkrat v kombinaciji fotografije in besedila, ki na ironičen način predstavljajo najrazličnejše vidike vsakdana, družbe, celo politike, čeprav so se od te raje oddaljili in se bolj osredotočili na popkulturo in sarkastična opazovanja življenja. O tem pojavu sem bomo pogovarjali z etnologom in kulturnim antropologom, dr. Ambrožem Kvartičem.
Tekstilna industrija na Slovenskem se je pri svojem nastanku naslonila deloma na domače surovinske vire, obrtno tradicijo, še bolj pa na razpoložljive energetske vire in poceni delovno silo. Središče je bilo v Kranju. Poleg Trsta je bila pomembna tudi Podgora onkraj Soče pri Gorici, bombažno tovarno pa so zgradili tudi v Ajdovščini. Na Goriškem je bila pomembna panoga svilarstvo. Leta 1890 so odvijalnice kokonov na Primorskem zaposlovale 2 tisoč 100 oseb. Žal je še pred koncem stoletja prišlo do krize, tako da so propadle tudi predilnice svile. "Boji na Tolminski fronti se nadaljujejo, V Galiciji, ob Ikvi in Putilovki položaj neizpremenjen, Novi uspehi Nemcev pred Dvinskom, Zavezniki nadaljevali včeraj samo v Šampaniji predorne poizkuse, Protinapadi Nemcev severno Loosa," tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 naslovila poročila z bojišč prve svetovne vojne V Zgornjem Prebukovju pod Pohorjem se je na današnji dan leta 1940 rodil učitelj in filmar Koni Steinbacher. Po končani Pedagoški akademiji v Ljubljani se je zaposlil v izolski osnovni šoli, kjer je organiziral filmski krožek Zarja. Leta 1968 je v Kopru ustanovil Filmsko gledališče, leto kasneje pa še filmsko delavnico, kjer so nastali prvi slovenski animirani filmi, katerih je povedal: Povír je večje gručasto naselje na Krasu, ki leži med železniško progo in cesto Sežana-Divača. Občnoimenski pomen slovenske besede povír je sicer trs. Beseda je izposojenka iz beneško-italijanske besede 'pavera'. Možen izvor imena je tudi v osnovi neko pozabljeno občno ime s korenom kot vír, s katerim so morda označevali zemeljske špranje pri Križmanu in Karižu, skozi katere v daljšem deževju močno piha, ker se podzemne jame polnijo z vodo. Fašistične oblasti so leta 1923 kraj preimenovale v Pov`erio. V kraju Walton-on-Thames se je na današnji dan leta 1935 rodila igralka in pevka, režiserka in pisateljica Julie Andrews. Že kot deklica je nastopala, šele leta 1954 pa je zaslovela na Broadwaju v musicalu The boy friend. Za glasbeni film Mary Poppins je prejela Oskarja za najboljšo vlogo, slavo je utrdila čez leto dni s filmom Moje pesmi, moje sanje. Prisluhnimo uspešnici A Spoonful Of Sugar:
V tokratni majski oddaji se hišna filmofila usmerita v predstavitev sage Pobesnelega Maxa, ob izidu najnovejšega filma avstralske franšize. Obenem pa namenita nekaj besed tudi za prihajajoči festival komedije, Kopedia. Vabljeni k poslušanju.
Habsburžani so prva posestva v Istri dobili kot dediči goriških grofov leta 1366, petnajst let pozneje je bil njihov Trst. Beneška serenissima je na današnji dan leta 1375 z odlokom dovolila Istranom odgovarjati na napade. Turki - skupni sovražnik so kmalu zatem za polna 4 desetletja pomirili nesoglasja med Habsburžani in Benečani. Na današnji dan leta 1910 so v Dekanih ustanovili Lovsko-strelsko društvo za Istro. O tem podrobneje dolgoletni tajnik Lovske družine Šmarje, Viktor Pucer: V Grahovem pri Cerknici se je na današnji dan leta 1915 rodila igralka Ančka Levar. Leta 1935 je debitirala v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je igrala v Beogradu, od 1964 do upokojitve pa v ljubljanski Drami. V arhivu hranimo posnetek monologa Agnese iz Molierove Šole za žene: Nov, brezuspešen napad Italijanov na doberdobsko planoto. Srdita kanonada na Goriškem. Edinost je na današnji dan leta 1915 še pisala: "Noč in dan so napadali Italijani na vsej fronti neprestano z največjo srditostjo. Danes ob jutranjem svitu so bile prvotne postojanke zopet brez izjeme v posesti junaških branilcev. Eden naših letalcev je obmetal Verono z bombami. " "Laburistična zmaga - izraz demokratičnih teženj angleških ljudskih množic. Churchill podal ostavko," je na današnji dan letta 1945 poročal Primorski dnevnik:« Rezultat angleških volitev je svetovna senzacija. Sami laburisti so v najboljšem slučaju računali s skromno zmago.« Lípa je gručasta kraška vas ob vznožju Trstelja. Občnoimenski pomen slovenske besede lípa je drevo Tilia. Lípa je prvotno domnevno edninska beseda, ki ne označuje ene same lipe, temveč lipov gozd. Enako velja za krajevna imena Vŕba, Brést, Dób in Hrást. Fašisti so kraj preimenovali v Lippa di Comeno. Spominjamo se tudi na današnji dan leta 1915 v Firenzah rojenega tenorista Maria del Monaca. Šele na Rossinijevem konservatoriju v Pesaru se je posvetil petju. Debitiral je v milanski Scali leta 1940 kot Pinkerton v Puccinijevi operi Madam Butterfly, zaslovel pa je z Verdijevim Otellom. Leta 1960 se je Mario del Monaco tako spominjal medvojne peripetije: Prisluhnimo ariji Romea istoimenske opere Rome. Tenorista Maria del Monaca je spremljal ansambel Concerts Lamoureux
Prva uredba francoskih oblasti o organizaciji šolstva, odlok je podpisal maršal Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont na današnji dan leta 1810, je namesto trivialke, glavne šole in normalke uvedla enotne štirirazredne osnovne šole, iz katerih so učenci prestopali v poklicne šole ali nižje gimnazije, ki so bile v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Postojni, Idriji, Trstu, Gorici in Kopru. "Nov poraz Italijanov pri Tržiču. Napadi na goriško predmostje krvavo odbiti," tako je Edinost na današnji dan leta 1915 strnila poročila o najbližjih spopadih prve svetovne vojne. "Po brezuspešnih napadih pri Zagraju in Polazzu, se je pričel proti večeru najmanj od dveh pehotnih divizij izvršeni napad proti oddelku planote pri Doberdobu. Naše za boj navdušene čete so vrgle, kakor vedno, sovražnika povsod nazaj." Ob spoštljivem življenjskem jubileju voščimo Cirilu Zlobcu, ki se je na današnji dan leta 1925 rodil v Ponikvah na Krasu. Prve pesmi je objavil že v ilegalnem dijaškem listu v Kopru. Kot partizan je konec vojne dočakal v osvobojenem Trstu. Po osvoboditvi je doštudiral slavistiko ter pisal o kulturi v številnih uredništvih v Ljubljani. Kasneje je bil politik, nazadnje je bil član predsedstva Slovenije. Prisluhnimo odlomku oddaje ob pesnikovem 60-em življenjskem jubileju, ko je založba Lipa izdala antologijo Zlobčevih pesmi z naslovom Beseda: Sredin Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 poročal o nadaljevanju vojne na Daljnem vzhodu. »Včeraj v jutranjih urah je 600 veletrdnjav bombardiralo važna japonska središča Kure, Simoneseki in Kuamamoto." Klávže so v jedru gručasto naselje, h kateremu sodijo zaselki Skribe, Sopotnica in Log. Še pred prvo svetovno vojno sta v vasi delovali prva tovarna za predelavo lesa na vodni pogon in hidroelektrarna. Klávža je vodna zapornica, ki so jo odprli za spravljanje lesa. Sama beseda je prek nemške 'kause' prevzeta iz starolatinske besede clusa - zapornica. Na današnji dan leta 1900 se je v New Orleansu rodil Louis Daniel "Satchmo" Armstrong. Že kot fant je igral trobento na ladjah na Mississipiju. Leta 1922 je postal trobentač v čikaškem orkestru Oliver's Creol Jazz Band, kmalu zatem je ustanovil lastne zasedbe. Kot trobentač, vodja orkestrov in pevec dixieja je nastopal po vsem svetu. 1965 in štiri leta pozneje je nastopil tudi v Ljubljani. Ena izmed Satchmovih uspešnic je tudi Hello Dolly, ki jo je posnel leta 1964
Za prvi vtis ni nikoli več druge priložnosti, pravijo. Kako se premikamo, kaj in kako rečemo, kako se oblečemo, obnašamo…to jr zbirka brezčasnih pravil, ki skozi čas dobivajo nova poglavij, a vsa povezuje beseda - bonton. Irena Potočar Papež, univ. dipl. pedagoginja in slavistka, predavateljica, mediatorka in nevrolingvistična praktičarka, z veliko izkušnjami v radijskem in tv mediju, je vsa svoja znanja in izkušnje povezala v knjigo BONTON ZA VSAK DAN , v oklepaj pa je ob bontonu zapisala še besedico bonbon, ki ga, v zlati barvi, na naslovnici, tudi sama drži v rokah. O pravilih lepega obnašanja, o tistem, kar bo veljalo vedno in o vsem, kar sta razvoj in tehnologija skozi čas spremenila, se z gostjo pogovarja Nataša Benčič.
Na današnji dan leta 1755 se je v Idriji rodil pravnik Anton Podobnik. Po študiju na Dunaju je delal v Ljubljani, kjer so ga leta 1795 izvolili za župana. Oddolžil se jim je s številnimi javnimi deli, zato ga je Valentin Vodnik v pismu Žigi Zoisu opisal kot izvrstnega župana in prijatelja znanosti. "Dosedanje akcije Lahov brezuspešne. Napadi na Krn odbiti ob težkih izgubah za sovražnika. Dve utrdbi Przemysla zasedeni. Manjši nemški uspehi na Kurskem." S temi naslovi je četrtkova Edinost na današnji dan leta 1915 povzela včerajšnja poročila z bojišč prve svetovne vojne. "Nov kamen spotike," tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil uvodnik o polemikah o tržaškem vprašanju: "Ljudske množice kljub vojnemu razdejanju utrjujejo svojo ljudsko oblast. Nasprotno pa se oglašajo od drugod, predvsem iz Bonomijeve Italije, iz Londona in Washingtona, glasovi, češ da je novo vzpostavljena oblast samopašna, da se vrše nemiri, množične aretacije in tako dalje. Kaj tiči za vso to gonjo? Nič drugega kot napadi na Jugoslavijo." V Ljubljani je na današnji dan leta 1980 umrl šahovski velemojster in publicist Vasja Pirc. V Jutru je urejal šahovsko rubriko in sodeloval na velikih turnirjih. Z jugoslovansko reprezentanco je leta 1950 v Dubrovniku postal olimpijski prvak. O šahu je leta 1977 povedal: Gríntovec je gručasta vas sredi šavrinskega gričevja, ki leži na pobočju zahodnega dela Šmarskega hrbta. Občnoimenski pomen slovenske besede gríntavec, narečno gríntouc, je snežniška, skalna golina. Beseda je izpeljana iz 'gríntav svet' v pomenu "pust, raskav, hrapav, peskast, robat svet". V Trstu se je na današnji dan leta 1890 rodil dirigent in skladatelj Mirko Polič. Po maturi v Pragi je opustil študij prava in se prepisal na tržaški konservatorij. Z zborom Glasbene matice je prekrižaril domala vso Evropo. Prisluhnimo ariji Krjavljeva pripoved iz Poličeve opere Deseti brat. Basista Ladka Korošca spremljata komorni zbor in simfonični orkester RTV pod vodstvom dirigenta Sama Hubada
