Iskanje
Pred letošnjimi zimskimi olimpijskimi igrami v Cortini in Milanu je bila Italija nazadnje gostiteljica leta 2006. Takrat so najboljši zimski športniki prišli v Torino. To je bil peti samostojni nastop Slovencev na Zimskih olimpijskih igrah, medalje pa jim ni uspelo osvojiti.
Na prvih igrah v novem tisočletju je Slovenijo zastopalo 41 športnikov. Za razliko od iger v Naganu je tokrat slovenska odprava osvojila medaljo . Zanjo so poskrbeli skakalci, ki so bili na ekipni tekmi tretji.
V Grenoblu je februarja 1968 nastopilo 37 držav, v osmih panogah in 35 disciplinah je tekmovalo1158 športnikov. V jugoslovanski reprezentanci nastopilo 28 slovenskih športnikov. Hokejisti so pokazali svoje znanje in bili najboljši do tedaj, za presežek je poskrbel skakalec Ludvik Zajc, ki je bil na 90 metrski napravi deveti.
Leta 1980 je ameriški Lake Placid drugič v zgodovini gostil zimske olimpijske igre. Slovenski ljubitelji športa so si jih zapomnili predvsem po tem, da je Bojan Križaj za malenkost zgrešil medaljo na veleslalomski tekmi. Kraljeval je Šved Ingemar Stenmark, ki je dobil obe tehnični disciplini v alpskem smučanju.
Zimske ollimpijske igre leta 1952 so bile prve, ki jih je gostila Skandinavija.. Prvič je zagorel olimpijski ogenj, prižgal ga je Eigil Nansen, vnuk slovitega raziskovalca Fridtjofa Nansena. Najbolje med Slovenci se je odrezal alpski smučar Janko Štefe, ki je v slalomu končal na 13. mestu. Skakalec Janez Polda je zasedel 16. mesto.
Dogajanje v Združenih državah Amerike spremljamo skoraj tako redno kot vremensko napoved. Samo da je pri vremenu vsaj jasno: po dežju pride sonce. Pri Ameriki pa nikoli ne veš. Zdi se, kot da ZDA niso več samo država, ampak globalni oder. Predstava, ki jo svet spremlja hkrati z zanimanjem, zaskrbljenostjo in utrujenostjo. Kar se zgodi tam, se prej ali slej znajde v naših medijih, naših pogovorih in pogosto tudi v našem vsakdanjem življenju. ZDA so še vedno velesila, ki oblikuje svetovno politiko, gospodarstvo in kulturo. A hkrati se zdi, da je vse bolj razklana sama v sebi. In ta dvojnost Amerike je danes morda najbolj zanimiva: po eni strani država inovacij in velikih priložnosti, po drugi pa prostor politične polarizacije, kulturnih vojn in občutka, da se družba vse težje pogovarja sama s sabo. V takšnem kontekstu se postavlja vprašanje, kako običajni ljudje danes doživljajo Ameriko. Je ta svetovna velesila še vedno destinacija sanj – ali prostor, kjer se politične odločitve zelo hitro prelijejo v vsakdanjo negotovost?
Prve povojne ige je drugič v zgodovini gostil St. Moritz. Iz Slovenije je za jugoslovansko reprezentanco tekmovalo 17 športnikov, ki so nastopali v tekih, skokih in alpskem smučanju. V teku na 50 kilometrov m je bil Jože Knific 14., Franc Smolej 15. in Matevž Kordež 16..
Garmisch-Partenkirchen je četrte zimske olimpijske igre gostil februarja 1936. Režim tedanje Nemčije je igre izkoristil v propagandne namene, kancler Adolf Hitler je imel otvoritveni govor. Slovenska zasedba na igrah je štela 18 članov. Franc Smolej je v smučarskem teku osvojil 10. mesto, izkazal se je tudi alpski smučar Ciril Praček, ki je v kombinaciji končal na 15. mestu.
Tretje zimske olimpijske igre je gostil Lake Placid, ki je takrat štel 4 tisoč prebivalcev. Tekmovanja so potekala v času velike gospodarske krize. Tudi jugoslovanska reprezentanca je te igre izpustili zaradi previsokih stroškov. V bobu se je v zgodovino zapisal član ameriškega štiriseda Eddie Eagan. Leta 1920 je na poletnih olimpijskih igrah v Antwerpnu zmagal tudi v boksu in je postal prvi športnik z zlatima medaljama na poletnih in zimskih olimpijskih igrah.
V Ameriškem Squaw Valleyu leta 1960 je bila torejudeležba nekoliko slabša, drugič v zgodovini ni bolo jugoslovanske reprezentance in Slovencev v njej. Slovenci so se na igre vrnili v sosednji Avstriji, februarja 1964 je zbor najboljših zimskih športnikov gostil Innsbruck.
V zadnjih sezonah se ljubitelji zimskih športov ne sprašujejo le, ali bo snega dovolj, ampak ali si smučanje sploh še lahko privoščimo. In čeprav so v času zimskih počitnic smučišča bolj obiskana, pa je dejstvo, da so zlati časi smučarije za nami. Nekdaj je bilo smučanje v Sloveniji brez prave konkurence. Smučišč, predvsem tistih majhnih, z eno žičnico ali celo le z vrvnimi vlečnicami, je kar mrgolelo, osnovne šole so imele zaloge smučarske opreme. Danes je drugače, podnebne razmere so naredile svoje, majhna smučišča izumirajo. Zdi se, da smučanje vedno bolj postaja šport elite. Zakaj, se sprašujemo v tokratni petkovi anketi.
S slovesnostjo v Milanu, poimenovano Harmonija, se danes uradno začenjajo 25. zimske olimpijske igre, ki bodo ljubiteljem športa ponudile 16 dni tekmovanj v 16 športih. Mimohod nacionalnih delegacij se bo v neposrednem prenosu poleg Milana odvil v še treh krajih - slovenski zastavonoši Nika in Domen Prevc bosta v Predazzu. Slovenijo bo zastopalo 37 športnikov. V oddaji boste slišali še: - V Omanu se začenjajo pogajanja med Iranom in ZDA. - Pred poslopjem državnega zbora je za poldan napovedan protestni shod nekaterih kmetijskih organizacij. - Fakulteta za turistične študije UP in policija sta podpisali dogovor o sodelovanju. - Novogoriški šolski center zaznamuje kulturni praznik s prav posebno Kosovelovo razstavo.
