Iskanje
Vsak torek v jutranjem programu radia koper preverimo nivo vašega znanja. Marčevski kvizi so tokrat v znamenju pomladi. Prisluhnite, kako spretno je na teze odgovarjala poslušalka Katarina. Teza 1: Spomladi se Zemlja vrti hitreje kot pozimi. DA/NE Teza 2: Sončni vzhodi in zahodi so spomladi živahnejših barv kot pozimi. DA/NE Teza 3: V Mehiki ob spomladanskem enakonočju na piramido v Chichén Itzi posije sončna svetloba tako, da ustvari obliko kače. DA/NE Teza 4: Največji vpliv na prebujanje rastlin spomladi ima povečana količina kisika v zraku. DA/NE Teza 5:Spomladi se začne tvoriti več kisika v zraku zaradi povečanega izhlapevanja oceanov. DA/NE
Spanje je ena izmed temeljnih potreb vsakega človeka, a pogosto ga jemljemo kot samoumevnega ali celo kot nekaj, kar lahko žrtvujemo za druge obveznosti. V sodobnem hitrem tempu življenja, polnem stresa, digitalnih motenj in neprestanih obveznosti, kakovosten spanec pogosto ni več prioriteta. A številne raziskave potrjujejo, da je prav dober spanec ključen za fizično in duševno zdravje ter splošno kakovost življenja. Ste vedeli, da povprečen človek prespi približno tretjino svojega življenja? Potrebe po spanju se spreminjajo skozi življenje. Na primer, novorojenčki spijo več ur kot odrasli, medtem ko se starejši pogosto zbujajo in spijo manj. Koliko ur na noč spite? Se zbujate spočiti ali z občutkom, da bi potrebovali še nekaj ur spanca? Ali si vzamemo dovolj časa za počitek? Kaj nas najbolj ovira pri dobrem spancu? O tem smo govorili v petkovi anketi!
Obcestni oglasni panoji so del vsakdanjega življenja. V mestih, ob avtocestah in regionalnih cestah nas nagovarjajo s prodajnimi sporočili, političnimi kampanjami in obvestili o dogodkih. A čeprav so namenjeni privabljanju pozornosti, se vedno bolj postavlja vprašanje – ali ne pritegnejo preveč pozornosti, še posebej pri voznikih? Ste že kdaj med vožnjo ujeli svoj pogled na velik, svetleč oglasni pano ob cesti? Niste edini! Anketa Agencije za varnost prometa je pokazala, da večina voznikov obcestne oglase zaznava kot moteče, še posebej tiste, ki so svetlobni, premikajoči ali vsebujejo dolga besedila. Nekateri menijo, da bi jih morali strožje regulirati ali celo prepovedati, spet drugi v njih ne vidijo težave. Kaj pa vi? So oglasni panoji zgolj del sodobnega oglaševanja ali resen varnostni problem? O tem smo govorili v petkovi anketi!
V požaru, ki je ponoči izbruhnil v nočnem klubu v severnomakedonskem mestu Kočani, je po najnovejših podatkih umrlo več kot 50 ljudi, več sto je poškodovanih. Oblasti so v povezavi s požarom pridržale štiri ljudi, med njimi lastnika kluba. Kot je videti na videoposnetkih, je požar zanetila pirotehnika na odru, to je potrdilo tudi notranje ministrstvo. Slovenski državni vrh je zaradi tragedije Severni Makedoniji izrazilo sožalje ter podporo in solidarnost. V oddaji tudi o tem: - Vrtci in šole si želijo ekološko pridelane hrane, a ponudbo krni tudi birokracija. - Samo Rugelj v Kopru predstavil knjigo o domačih knjižnih uspešnicah 21. stoletja. - Mednarodna razstava Most ob 50-letnici smrti Iva Andriča.
V Zdravstvenem domu Tolmin, ki pokriva celotno Posočje na 1000 kvadratnih kilometrih - kar je največje območje v Sloveniji - so na današnji novinarski konferenci opozorili, da so tik pred zlomom. Po nedavnem nadzoru zdravstvenega inšpektorata je namreč, kot kaže, konec sodelovanja z zunanjimi zdravniki, ki so jim doslej pomagali pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči. Za to namreč, kot so nam pojasnili na ministrstvu za zdravje in zdravstvenem inšpektoratu, ni možno pridobiti dovoljenja, čeprav so si na ta način številni zdravstveni domovi pomagali že vrsto let. V oddaji pa še: - Lesonit ostal brez okoljevarstvenega soglasja, vlada je postopek vrnila na prvo stopnjo. - Izolska občina je za eno parcelo iztržila milijon evrov. - Zaradi slabe vremenske napovedi so odpovedali 4. Gregorjev sejem.
Evropa je kontinent bogate zgodovine, osupljive arhitekture in kulturnih zakladov... a tudi krajev in pravil, ki se vam bodo morda zdela povsem neobičajna. Kar nekaj poslušalcev in poslušalk se je zvrstilo, da smo prišli do zmagovalke Irene. Prisluhnite, kako se je odrezala pri podajanju odgovorov. Teza 1: V Evropi obstaja vas, kjer prebivalci živijo v hišah iz trave. DA / NE Teza 2: V Avstriji obstaja vas z imenom, ki je tako neprimerno, da ga redno kradejo s prometnih znakov. DA / NE Teza 3: V Veliki Britaniji imajo tekmovanje v teku s sirom. DA / NE Teza 4: V Švici je prepovedano splakniti stranišče po deseti uri zvečer v večstanovanjskih zgradbah. DA / NE Teza 5: V Luksemburgu lahko ob petkih dopoldne zaprosite za brezplačno čokolado v katerikoli kavarni. DA / NE
Se posledice ukrepov v času epidemije na področju vzgoje in izobraževanja poznajo še danes? Če je nastal manko pri znanju in vzgoji: ali je to trajno izgubljeno? O tem se je Tjaša Škamperle pogovarjala s profesorico na Pedagoški fakulteti v Kopru, Sonjo Rutar.
V tem tednu se na Radiu Koper spominjamo časa epidemije, karantene in vseh omejitev, ki so krojila naš vsakdan. Mladinski svet Slovenije je maja 2020 pripravil anketo, namenjeno mladim (starim vsaj 15 let) in tistim, ki so aktivni v mladinskih organizacijah za objavo raziskave ob Mednarodnem dnevu mladih. Največjo težavo za mlade je v času epidemije predstavljala odsotnost stikov z ljudmi, kar 69 % jih je najbolj pogrešalo prav to. Velika večina mladih (85 %) je v obdobju epidemije zaznala tudi pozitivne spremembe: zdrav življenjski slog, trajnostna naravnanost v smislu varovanja okolja, mirnejši tempo življenja, več časa za družino. A to je le statistika, za katero se skriva nešteto zgodb posameznikov. Takih, ki posebnosti sploh niso občutili, takih, ki so jih stroga pravila, izolacija, osamljenost močno prizadela, in takih, ki so se iz tega naučili tudi marsikaj dobrega. Mateja Grebenjak je poslušala zgodbo dveh mladih … kako se spominjata dolgih dni, tednov, mesecev? Kako sta se soočala z omejitvami? Se jim je godila krivica? Je bilo težko začeti »na novo«? Spoznajte Hano in Klemena in njune, na trenutke precej različne, poglede.
V krajevni skupnosti Črni Vrh nad Idrijo s tisoč 400 prebivalci bo v tem in prihodnjem letu izvedenih več pomembnih naložb. V kraju sta zdaj odprti dve večji gradbišči, saj urejajo šolsko pot in vaško jedro, v kratkem naj bi se začela še obnova in širitev državne ceste skozi naselje, prihodnje leto načrtujejo gradnjo čistilne naprave. V oddaji tudi o teh temah: - Goriški Kinoatelje se bo letos poklonil Dorici Makuc. - Teden oblikovanja in tekstilne umetnosti v Gorici. - Sijajen konec tedna slovenskih športnikov in športnic.
Po obsežnih požarih na Krasu se je država odločila, da bo za izgradnjo protipožarnih presek namenila veliko več denarja kot doslej. Do letošnjega poletja bo tako na območju Krasa, Istre in Brkinov v ta namen gozdovih izvedenih okoli 200 posegov. Eden večjih se obeta na območju Tinjana in drugod v Istri. V oddaji tudi o tem: - V družbi Mahle se nadaljujejo pogajanja o presežnih delavcih. - Nov gasilski dom na območju koprskega pristanišča. - Na mamografijo tri četrtine vabljenih žensk iz primorsko notranjske regije.
Zakaj so rjave alge in morski travniki ključni za ekološko ravnovesje in kakšen je njihov potencial pri shranjevanju ogljika? Kako znanstveniki ugotavljajo razloge za upad določenih vrst in kakšne rešitve razvijajo za njihovo vnovično naselitev? Zakaj v našem morju ni več bračiča? Kakšno je stanje biotske raznovrstnosti v severnem Jadranu? O tem, in o drugih temah, pomembnih za ohranjanje pestrosti življenja v morjih bomo v današnji oddaji Morje govorili s priznano morsko biologinjo dr. Martino Orlando Bonaca, letošnjo dobitnico nagrade Miroslava Zeia za izjemne dosežke, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo.
Na Radiu Koper se v tem tednu pridružujemo projektu RTV Slovenija z naslovom Pet let pozneje. Med februarjem in marcem pred petimi leti smo namreč tudi pri nas doživeli izbruh epidemije novega koronavirusa, ki je močno zaznamoval naša življenja. Pet let pozneje se spominjamo različnih vidikov takratnega dogajanja - in danes se bomo posvetili dinamiki epidemije v sosednji Italiji. Italija je bila prva evropska država, kjer se je razširila epidemija - zato tudi prva, ki je morala sprejeti ukrepe za njeno zajezitev. Tamkajšnje dogajanje je od blizu spremljal naš takratni dopisnik iz Rima, zdaj pa odgovorni urednik Radia Koper, Janko Petrovec. Z njim bomo obudili nekaj takratnih perečih, pa tudi zabavnih tem epidemijskega obdobja v Italiji.
