Iskanje
V jutranjem radijskem kvizu smo tokrat preverili vaše znanje na področju elektromagnetnega sevanja. Dobro pripravljeni so jutranji poslušalci hitro prišli do cilja, kaj pa vi? Kako bi se odrezali pri spodnjih vprašanjih? 1. Radio Koper oddaja (zaenkra)t tudi na srednjevalovni dolžini 549 kHz. DA / NE 2. BlueTooth ali modri zob je brezžična tehnologija za povezovanje digitalnih naprav, ki se je najprej uveljavila na področju zobozdravstvenih storitev. DA / NE 3. Elektromagnetno sevanje je sestavni del naravnega in življenjskega okolja. DA / NE 4. V večini domov se nahajajo brezžični oddajniki internetnega signala. Takšni brezžični mreži s tujko pravimo »wi-fi«, kar pomeni Wireless First. DA / NE 5. Radio Koper oddaja tudi prek omrežja DAB+ DA / NE Jutranji kviz je na sporedu vsak torek, ob 07.30.
Zvečer bodo znani najboljši primorski športniki iz matične domovine in Italije, 39-o skupno nagrajevanje bo gostil Boljunec. Letošnje leto so zaznamovale olimpijske igre v Parizu, Primorska je iz Francije prinesla dve od treh slovenskih medalj. Oba primorska nosilca odličij bosta tudi na nocojšnji prireditvi. V jutraniku tudi o tem: - Popravilo poškodovanega mostu v Solkanu ni mogoče, potrebna bo novogradnja - Uprava za varstvo pred sevanji objavila razpis za meritve radona - tudi v zasebnih stanovanjskih objektih - V občini Divača bodo nadaljevali z gradnjo sekundarnih vodovodov po Brkinih - Občino Idrija je ob koncu leta razveselila milijonska donacija
Poletje je čas, ki je za kožo najbolj obremenjujoče. Izpostavljena je UV-sevanju, vetru, slani vodi, vročini. Pravimo, da ima spomin in če nas na vpliv sonca oziroma sončenja na prvi pogled opozori zagorelost, se v koži dogaja še marsikaj drugega. Potrebno jo je primerno zaščititi in se obnašati tako, da ostane zdrava. Predvsem pa je teba preprečit najhujše. Kožni rak je najpogostejši rak pri ljudeh. Podatki Onkološkega inštituta kažejo, da za kožnim melanomom letno v Sloveniji zboli približno 600 ljudi. Naša gostja v svetovalni oddaji je bila dermatovenerologinja Katarina Šmuc Berger iz Splošne bolnišnice Izola.
Tokratno svetovalno oddajo bomo posvetili radonu, naravnemu radioaktivnemu plinu, ki ga je največ prav na Primorskem. Daljše izpostavljenosti radonu lahko privedejo do pljučnega raka. Najbolj na udaru so starejše stavbe, ki imajo veliko razpok v tleh ali zidovih. Kako lahko ugotovimo, ali je v našem stanovanju povečana koncentracija radona in kako lahko ukrepamo, bo pojasnil Tomaž Šutej, inšpektor za varstvo pred sevanji iz Uprave za varstvo pred sevanji. Z njim se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
Država je pred meseci naredila korak proti dvotirnosti: v dopolnitvi državnega lokacijskega načrta za drugi tir je preučila tri variante, kje naj poteka tretji tir. Takrat so krajani na predstavitvi slišali - dvotirnost bo možna po letu 2030. Krajani, ki živijo ob železniški progi Divača - Koper, so se povezali v ljudsko pobudo in od odgovornih zahtevajo, da se sedanja proga ukine tisti dan, ko bo po novem - drugem tiru zapeljal prvi vlak. Prepričani so namreč, da je živeti ob sedanji progi nevarno. Tjaša Škamperle
Najstarejša najdba v celoti šivane ladje v Sredozemlju je iz Istre. Odkrili so jo pred enajstimi leti, nedaleč od Savudrije. Replika dela ladje, ter podrobna razstava o njenem odkritju in obdelavi podatkov, je do konca aprila na ogled v piranskem pomorskem muzeju. Inovativna razstava je delo kustosov Arheološkega muzeja Istre iz Pulja. Njen sestavni del je tudi delavnica. V njej lahko vsakdo poskusi tehniko šivanja barke, ki so jo pred tri tisoč leti uporabljali staroselci Histri iz Zambratije. O tej izjemni najdbi govorimo tudi v tokratni oddaji .
Prenova objekta ob kopališču v Žusterni je v polnem teku, dela bodo predvidoma končana do konca oktobra. Pridobitev se veseli tudi predsednica Kajak-kanu kluba Žusterna, Zdenka Ponomarenko: "Vsekakor smo veseli, ker v obstoječih prostorih praktično ni več mogoče delati. Rja se nažira na praktično vsakem vogalu in upamo, da se bo sedanja zgodba kmalu končala in da bomo v novih prostorih pisali novo."
V zvezdni konstelaciji Volk so med 30. aprilom in prvim majem leta 1006 v Švici, na Kitajskem, Japonskem, Iraku in v Egiptu tudi podnevi s prostim očesom opazovali zvezdo Supernovo, ki je imela skoraj trikratni obseg Venere, kakor je Ptolomej povzel pisanje egiptovskega astrologa Alija ibn Ridwana. V spomin na krvave dogodke v Chicagu, ko je policija leta 1883 napadla stavkajoče delavce, je prvi kongres Druge internacionale leta 1886 prvi maj razglasil za mednarodni praznik dela. 1. maja leta 1945 se je ob osvoboditvi Trsta na Trgu zedinjenja Italije zbrala kar stotisočglava množica. V arhivu hranimo pričevanje Vlade Bidovec, partizanke Morane: Pozicijsko izčrpavanje na verdunski fronti z ogromnimi žrtvami je ustavilo nemško napredovanje na desni strani reke Mose, kjer so se boji zgostili v bitki za trdnjavo Douaumont. Na današnji dan leta 1916 so v štabih našteli kar 126 tisoč na nemški in 133 tisoč žrtev na francoski strani. V Ajdovščini se je na današnji dan leta 1931 rodil slavist, pesnik, prevajalec, bibliograf in publicist Marijan Brecelj. 18-letno delo je strnil v letošnji izdaji furlansko-slovenskega slovarja, o katerem je leta 2006 povedal: "Živel prvi maj, dan naše osvoboditve, dan zmage junaške IV. Jugoslovanske armade in tržaškega odpornega gibanja nad nacifašističnimi okupatorji, praznik delovnega ljudstva sveta in bratstva med narodu," tako je sredin Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil praznično številko. Prvomajski prazniki leta 1986 so minili v strahu zaradi nesreče v černobilski jedrski elektrarni. Magister Bogdan Pucelj iz republiškega štaba civilne zaščite je tako povzel ukrepe v izogib posledicam morebitnega radiaktivnega sevanja: Sv. Filip napija, Zofija popija.//Ako prvega maja dan dežuje, dobro letino oznanjuje Na današnji dan leta 1786 so v dunajskem Burgteatru krstno uprizorili znamenito opero Wolfganga Amadeusa Mozarta, Figarovo svatbo. Zanimivo, da je na klavičembalu izvedbo vodil prav Mozart. Prisluhnimo ariji Figara iz 1. dejanja. Basista Ladka Korošca je na snemanju spremljal orkester RTV Ljubljanja z dirigentom Samom Hubadom
Marcus Annius Verus Antonius, bolj znan kot rimski cesar Mark Avrelij se je rodil na današnji dan leta 121 v Španiji. Na ozemlju današnje Slovenije je odbil vdore Markomanov. Del osrednje Slovenije med Trojanami in Hrušico z Emono kot središčem je priključil 10. regiji Venetia et Histria. "Wilsonova adresa kongresu, ki se v velikih potezah naslanja na noto, ki je bila poslana v Berolin, obširno obravnava vse podvodniško vprašanje, kakor se je razvijalo od februarja meseca leta 1915 dalje. Wilson ni zahteval od kongresa nikakršnih ukrepov," tako je sredina Edinost na današnji dan leta 1916 povzela sporočilo Wolfovega urada iz Washingtona. "Prvi sestanek zunanjih ministrov. Poročilo razmejitvene komisije o Julijski krajini in Trstu bo predloženo v soboto," tako je na današnji dan leta 1946 iz Pariza pisal Primorski dnevnik. V Ljubljani pa se je začel proces proti izdajalcu Leonu Rupniku. V Matejni vasi pri Postojni se je na današnji dan leta 1951 rodil duhovnik, magister cerkvenega in civilnega prava in škofijski ekonom, Alojz Milharčič. Po vrnitvi iz Rima je postal škofijski tajnik in ekonom v Kopru. Leta 1994 je o vračanju po vojni odvzetega premoženja koprske škofije povedal: Na današnji dan leta 1986 je prišlo v jedrski elektrarni v Černobilu do nesreče, pri kateri je razneslo enega od štirih reaktorjev. Veter je radioaktivni oblak ponesel čez zahodno Evropo. Poškodovani reaktor so prekrili z debelim betonskim sarkofagom. To nesrečo, v kateri je umrlo 25 tisoč ljudi, radioaktivno sevanje pa je onesnažilo tretjino Evrope, so ocenili z najvišjo, sedmo stopnjo. Prisluhnimo poročilu Bogdana Puclja o tedanjih nevarnosti radioaktivnega sevanja pri nas: Dež v aprilu je res božji dar iz nebes./Za mokrim aprilom pride suh junij. Na današnji dan leta 1931 se je v Dolini rodil pevovodja in glasbeni pedagog Ignacij Ota. Po diplomi na Akademiji za glasbo je poučeval, od leta 1956 je vodil dolinski pevski zbor Valentina Vodnika in ob 30-letnici zbora je o reviji in zborovodskih tečajih povedal: Prisluhnimo Tržaški ljudski pesmi Ignacija Ote, ki jo poje Mešani pevski zbor Primorsko iz Mačkolj. Dirigira Anton Baloh
Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno sevanje z valovno dolžino, krajšo od svetlobe. Ti žarki so nevidni in prodirajo skozi trdna telesa, na fotografskem papirju pa puščajo sliko njihove notranje strukture. Na današnji dan leta 1895 jih je odkril profesor fizike na wurzburškem učiteljišču, Wilhelm Konrad Rontgen, za kar je leta 1901 dobil Nobelovo nagrado. V Gabrovki se je na današnji dan leta 1915 rodil narodni heroj Jože Borštnar. Po italijanski okupaciji je organiziral sabotaže na železnici in se pridružil partizanom. Decembra 1944 je postal komandant 9. korpusa, ko je vodil obrambne boje med nemško ofenzivo in preboj obroča na Vojskem ter sklepne operacije za osvoboditev Gorice in Trsta. V oddaji Najlepša pomlad je Jože Borštnar leta 1975 takole strnil spomine/ ga 10465/3. Ob osvoboditvi Ljubljane je Jože Borštnar postal komandant mesta, nato sredi julija direktor Državnih železnic Slovenije. Leta 1952 je bil delegat slovenske vlade pri Vojni upravi cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Pri rtu Capo Carbonara, ki je ob zalivu Cagliaro na Sardiniji, je na današnji dan 1915 avstroogrska podmornica pod poveljstvom kapitana, podporočnika Maxa Valentinerija brez opozorila torpedirala in potopila parnik Ancona, ki je plul iz Messine v New York. Umrlo je 200 potnikov, med njimi 9 ameriških državljanov. Slivje je obcestno naselje na južnem vznožju Brkinov, ki leži tik nad zakraselim Podgrajskim podoljem. Vas je znana po slivah, drevo Prunus domestica je kraju tudi dalo ime, osrednja poletna prireditev pa so seveda Češpljevi dnevi. V Parizu je na današnji dan leta 1890 umrl francoski skladatelj, orglar in glasbeni pedagog Cesar Franck. Rodil se je na skrajnem delu Francije, ki meji na Belgijo in Nemčijo, in tako ni bil eden od tujcev, ki so obogatili francosko kulturo. Skladateljsko je nadaljeval Berliozovo smer. Jose Carreras nam bo zapel Panis Angelicus.
Osmanski sultan in kalif Sulejman II. Veličastni je na današnji dan leta 1521 s svojimi enotami zavzel Beograd, ki je postal glavni osmanski tabor in preskrbovalno oporišče za njihove vojaške pohode proti severu in zahodu. S kratko prekinitvijo, ko so ga zasedli Avstrijci, je Beograd ostal v turških rokah do leta 1867. V Renčah se je na današnji dan leta 1901 rodil mizar Ivan Pahor. Obrti se je izučil v Solkanu in se kmalu razvil v priznanega mojstra, ki je bil med soustanovitelji mizarskega podjetja v Volčji Dragi. Že kot mlad fant se je pridružil Tigru, saj je odraščal v narodnozavedni družini. Po akciji sekanja Mussolinijevih smrečic v Renčah so ga aretirali in v goriških zaporih mučili. Po kapitulaciji Italije se je pridružil prekomorcem v letalski brigadi, o čemer podrobneje sin Radivoj: "Obojestranski topovski ogenj se je tudi včeraj nadaljeval, kolikor so dovoljevale vidnostne razmere. Na Mrzlem vrhu so se naše čete polastile neke predpostojanke in odbile, ob težkih izgubah Italijanov, ponovne protinapade. Pri Bovcu in Pontebi je naša artiljerija krepko obstreljevala sovražne postojanke", tako je na današnji dan leta 1916 s soške fronte pisala sobotna Edinost. Na današnji dan leta 1956 se je v Postojni rodil pilot, podjetnik in inovator Ivo Boscarol. Že kot študent ekonomije v Ljubljani je bil aktiven na Radiu Študent, v Fotogrupi Šolt, v Slovenijo je pripeljal priponke in se posvečal jadralnemu letalstvu. Leta 1992 je ustanovil podjetje Pipistrel, v katerem izdelujejo ultralahka motorna letala in zmaje. Prisluhnimo odlomku silvestrskega nočnega programa Sandija Škvarča, v katerem je Ivo Boscarol tako ocenil doseženo: Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje/Sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh V Bologni se je na današnji dan leta 1651 rodil violončelist in skladatelj Domenico Gabrielli. Najprej je vodil orkester bolonjske cerkve San Petronio, nekaj časa je vodil Filharmonično akademijo rodnega mesta, bil je tudi dvorni skladatelj Francesca II. d´Este v Modeni. Pisal je baročne instrumentalne in vokalne skladbe. Prisluhnimo odlomku Sonate za trobento in godala Dominica Gabriellija. Trobentača Helmuta Wobischa spremljajo Zagrebški solisti
Osmanski sultan in kalif Sulejman II. Veličastni je na današnji dan leta 1521 s svojimi enotami zavzel Beograd, ki je postal glavni osmanski tabor in preskrbovalno oporišče za njihove vojaške pohode proti severu in zahodu. S kratko prekinitvijo, ko so ga zasedli Avstrijci, je Beograd ostal v turških rokah do leta 1867. V Renčah se je na današnji dan leta 1901 rodil mizar Ivan Pahor. Obrti se je izučil v Solkanu in se kmalu razvil v priznanega mojstra, ki je bil med soustanovitelji mizarskega podjetja v Volčji Dragi. Že kot mlad fant se je pridružil Tigru, saj je odraščal v narodnozavedni družini. Po akciji sekanja Mussolinijevih smrečic v Renčah so ga aretirali in v goriških zaporih mučili. Po kapitulaciji Italije se je pridružil prekomorcem v letalski brigadi, o čemer podrobneje sin Radivoj: "Obojestranski topovski ogenj se je tudi včeraj nadaljeval, kolikor so dovoljevale vidnostne razmere. Na Mrzlem vrhu so se naše čete polastile neke predpostojanke in odbile, ob težkih izgubah Italijanov, ponovne protinapade. Pri Bovcu in Pontebi je naša artiljerija krepko obstreljevala sovražne postojanke", tako je na današnji dan leta 1916 s soške fronte pisala sobotna Edinost. Na današnji dan leta 1956 se je v Postojni rodil pilot, podjetnik in inovator Ivo Boscarol. Že kot študent ekonomije v Ljubljani je bil aktiven na Radiu Študent, v Fotogrupi Šolt, v Slovenijo je pripeljal priponke in se posvečal jadralnemu letalstvu. Leta 1992 je ustanovil podjetje Pipistrel, v katerem izdelujejo ultralahka motorna letala in zmaje. Prisluhnimo odlomku silvestrskega nočnega programa Sandija Škvarča, v katerem je Ivo Boscarol tako ocenil doseženo: Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje/Sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh V Bologni se je na današnji dan leta 1651 rodil violončelist in skladatelj Domenico Gabrielli. Najprej je vodil orkester bolonjske cerkve San Petronio, nekaj časa je vodil Filharmonično akademijo rodnega mesta, bil je tudi dvorni skladatelj Francesca II. d´Este v Modeni. Pisal je baročne instrumentalne in vokalne skladbe. Prisluhnimo odlomku Sonate za trobento in godala Dominica Gabriellija. Trobentača Helmuta Wobischa spremljajo Zagrebški solisti
