Iskanje
Na zaključni prireditvi izbora Eno morje idej so ti predstavili svoje izvirne inovacije, med katerimi so izstopale rešitve za zdravje, digitalno povezovanje in dobro počutje starejših. "Najina ideja je v bistvu ovitek proti elektromagnetnem sevanju, natančneje ovitek za telefon. Imava že prototip in sva že v fazi, da odpreva podjetje." V oddaji tudi o tem: - Slovenska diplomacija siprizadeva izboljšati razmere na svetovnih vojnih žariščih. - Pod Krasjim vrhom v sklopu projekta Varna paša postavili pastirski stan. - Gimnazija Koper obeležila 80-letnico ustanovitve. - Kanalski odbojkarji gostujejo v Osijeku.
V jutranjem radijskem kvizu smo tokrat preverili vaše znanje na področju elektromagnetnega sevanja. Dobro pripravljeni so jutranji poslušalci hitro prišli do cilja, kaj pa vi? Kako bi se odrezali pri spodnjih vprašanjih? 1. Radio Koper oddaja (zaenkra)t tudi na srednjevalovni dolžini 549 kHz. DA / NE 2. BlueTooth ali modri zob je brezžična tehnologija za povezovanje digitalnih naprav, ki se je najprej uveljavila na področju zobozdravstvenih storitev. DA / NE 3. Elektromagnetno sevanje je sestavni del naravnega in življenjskega okolja. DA / NE 4. V večini domov se nahajajo brezžični oddajniki internetnega signala. Takšni brezžični mreži s tujko pravimo »wi-fi«, kar pomeni Wireless First. DA / NE 5. Radio Koper oddaja tudi prek omrežja DAB+ DA / NE Jutranji kviz je na sporedu vsak torek, ob 07.30.
Ta teden je v znamenju evropske mobilnosti, ki ne spodbuja le hoje, kolesarjenja in uporabe javnega prevoza, ampak tudi razmislek o trajnostnem načinu življenja. Kako lahko trajnost zaživi v naših omarah, smo preverili v Centru uporabnih predmetov. Na eni od delavnic šivanja smo obiskali ustanoviteljico centra Ano Jug in videli, kako iz starih kavbojk in majic nastajajo novi, lepi in uporabni kosi. Tečaj šivanja je obiskala Nataša Uršič.
Zgodovina nas uči, da sila vedno rodi silo in da nasilje rodi upor. Primorke in Primorci se niste upognili, niste klonili, ampak ste dvignili pesti ter odločno in pogumno vstali, je na slovenosti v Ilirski Bistrici pred jutrišnjim praznikom povedala predsednica države Nataša Pirc Musar. V opoldevniku tudi o tem: Ameriški državni sekretar Marco Rubio je prispel v Tel Aviv - Bolnišnica Sežana posodobila laboratorij -Kako lahko trajnost zaživi v naših omarah? Bili smo na delavnici šivanja v novogoriškem Centru uporabnih predmetov
V plesnem ritmu predstavljamo Akademsko Kulturno umetniško društvo KOLO iz Kopra, ki deluje od leta 2007, letos torej praznujejo polnoletnost. To je društvo, ki z ljubiteljskim delovanjem predstavlja ljudske plese srbskega in drugih in balkanskih narodov. Pod okriljem društva delujejo folklorna, dramska in pevska sekcija, tudi orkester. Narodne noše v katerih plešejo naročajo pri obrtnikih, ki še gojijo stare tehnike tkanja, vezenja, šivanja in gredo tudi v društvu iz roda v rod, nekatere naredijo tudi sami in jih hranijo v novih prostorih na Cankarjevi ulici v Kopru, ki so jih pridobili od Mestne občine Koper in jih z lastnimi sredstvi prenovili. Njihova umetniška vodja je dr. Vesna Bajić Stojiljković, ki jo je na klepet povabila Nataša Benčič. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Zvečer bodo znani najboljši primorski športniki iz matične domovine in Italije, 39-o skupno nagrajevanje bo gostil Boljunec. Letošnje leto so zaznamovale olimpijske igre v Parizu, Primorska je iz Francije prinesla dve od treh slovenskih medalj. Oba primorska nosilca odličij bosta tudi na nocojšnji prireditvi. V jutraniku tudi o tem: - Popravilo poškodovanega mostu v Solkanu ni mogoče, potrebna bo novogradnja - Uprava za varstvo pred sevanji objavila razpis za meritve radona - tudi v zasebnih stanovanjskih objektih - V občini Divača bodo nadaljevali z gradnjo sekundarnih vodovodov po Brkinih - Občino Idrija je ob koncu leta razveselila milijonska donacija
Poletje je čas, ki je za kožo najbolj obremenjujoče. Izpostavljena je UV-sevanju, vetru, slani vodi, vročini. Pravimo, da ima spomin in če nas na vpliv sonca oziroma sončenja na prvi pogled opozori zagorelost, se v koži dogaja še marsikaj drugega. Potrebno jo je primerno zaščititi in se obnašati tako, da ostane zdrava. Predvsem pa je teba preprečit najhujše. Kožni rak je najpogostejši rak pri ljudeh. Podatki Onkološkega inštituta kažejo, da za kožnim melanomom letno v Sloveniji zboli približno 600 ljudi. Naša gostja v svetovalni oddaji je bila dermatovenerologinja Katarina Šmuc Berger iz Splošne bolnišnice Izola.
Tokratno svetovalno oddajo bomo posvetili radonu, naravnemu radioaktivnemu plinu, ki ga je največ prav na Primorskem. Daljše izpostavljenosti radonu lahko privedejo do pljučnega raka. Najbolj na udaru so starejše stavbe, ki imajo veliko razpok v tleh ali zidovih. Kako lahko ugotovimo, ali je v našem stanovanju povečana koncentracija radona in kako lahko ukrepamo, bo pojasnil Tomaž Šutej, inšpektor za varstvo pred sevanji iz Uprave za varstvo pred sevanji. Z njim se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
Država je pred meseci naredila korak proti dvotirnosti: v dopolnitvi državnega lokacijskega načrta za drugi tir je preučila tri variante, kje naj poteka tretji tir. Takrat so krajani na predstavitvi slišali - dvotirnost bo možna po letu 2030. Krajani, ki živijo ob železniški progi Divača - Koper, so se povezali v ljudsko pobudo in od odgovornih zahtevajo, da se sedanja proga ukine tisti dan, ko bo po novem - drugem tiru zapeljal prvi vlak. Prepričani so namreč, da je živeti ob sedanji progi nevarno. Tjaša Škamperle
Najstarejša najdba v celoti šivane ladje v Sredozemlju je iz Istre. Odkrili so jo pred enajstimi leti, nedaleč od Savudrije. Replika dela ladje, ter podrobna razstava o njenem odkritju in obdelavi podatkov, je do konca aprila na ogled v piranskem pomorskem muzeju. Inovativna razstava je delo kustosov Arheološkega muzeja Istre iz Pulja. Njen sestavni del je tudi delavnica. V njej lahko vsakdo poskusi tehniko šivanja barke, ki so jo pred tri tisoč leti uporabljali staroselci Histri iz Zambratije. O tej izjemni najdbi govorimo tudi v tokratni oddaji .
Prenova objekta ob kopališču v Žusterni je v polnem teku, dela bodo predvidoma končana do konca oktobra. Pridobitev se veseli tudi predsednica Kajak-kanu kluba Žusterna, Zdenka Ponomarenko: "Vsekakor smo veseli, ker v obstoječih prostorih praktično ni več mogoče delati. Rja se nažira na praktično vsakem vogalu in upamo, da se bo sedanja zgodba kmalu končala in da bomo v novih prostorih pisali novo."
V zvezdni konstelaciji Volk so med 30. aprilom in prvim majem leta 1006 v Švici, na Kitajskem, Japonskem, Iraku in v Egiptu tudi podnevi s prostim očesom opazovali zvezdo Supernovo, ki je imela skoraj trikratni obseg Venere, kakor je Ptolomej povzel pisanje egiptovskega astrologa Alija ibn Ridwana. V spomin na krvave dogodke v Chicagu, ko je policija leta 1883 napadla stavkajoče delavce, je prvi kongres Druge internacionale leta 1886 prvi maj razglasil za mednarodni praznik dela. 1. maja leta 1945 se je ob osvoboditvi Trsta na Trgu zedinjenja Italije zbrala kar stotisočglava množica. V arhivu hranimo pričevanje Vlade Bidovec, partizanke Morane: Pozicijsko izčrpavanje na verdunski fronti z ogromnimi žrtvami je ustavilo nemško napredovanje na desni strani reke Mose, kjer so se boji zgostili v bitki za trdnjavo Douaumont. Na današnji dan leta 1916 so v štabih našteli kar 126 tisoč na nemški in 133 tisoč žrtev na francoski strani. V Ajdovščini se je na današnji dan leta 1931 rodil slavist, pesnik, prevajalec, bibliograf in publicist Marijan Brecelj. 18-letno delo je strnil v letošnji izdaji furlansko-slovenskega slovarja, o katerem je leta 2006 povedal: "Živel prvi maj, dan naše osvoboditve, dan zmage junaške IV. Jugoslovanske armade in tržaškega odpornega gibanja nad nacifašističnimi okupatorji, praznik delovnega ljudstva sveta in bratstva med narodu," tako je sredin Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil praznično številko. Prvomajski prazniki leta 1986 so minili v strahu zaradi nesreče v černobilski jedrski elektrarni. Magister Bogdan Pucelj iz republiškega štaba civilne zaščite je tako povzel ukrepe v izogib posledicam morebitnega radiaktivnega sevanja: Sv. Filip napija, Zofija popija.//Ako prvega maja dan dežuje, dobro letino oznanjuje Na današnji dan leta 1786 so v dunajskem Burgteatru krstno uprizorili znamenito opero Wolfganga Amadeusa Mozarta, Figarovo svatbo. Zanimivo, da je na klavičembalu izvedbo vodil prav Mozart. Prisluhnimo ariji Figara iz 1. dejanja. Basista Ladka Korošca je na snemanju spremljal orkester RTV Ljubljanja z dirigentom Samom Hubadom
